Tesnoba v raju

Novi koronavirus jih je zaprl v raj. In ne morejo ven. Če hočejo ali ne, morajo uživati na eni od najlepših obal na svetu, dokler ne bo minila pandemija oziroma dokler ne bodo odprli letališča, da se bodo lahko vrnili domov. V Peking. Yangovi so namreč že tri mesece in pol na Sejšelih, na granitnem otoku La Digue, in čeprav se jim je najprej zdelo, da je ta lepota okoli vile, ki jo imajo v najemu, v času karantene kot naročena, jim zdaj že preseda druženje z aldabrami, želvami velikankami, in opazovanje čudovitega modrega neba.



Triintridesetletni informatik Rex Yang se je odločil, da bo začasno prenehal hoditi v dobro plačano službo in potoval po svetu. Ker je pred časom že bil na Sejšelih, je pomislil, da bi bilo najlepše darilo, ki bi ga lahko materi in sestri podaril za kitajsko novo leto, dva tedna bivanja na enem od rajsko lepih otokov. Ko bi morali odpotovati domov v Peking, se njegova mama ni dobro počutila, zato so bivanje za nekaj dni podaljšali, takoj nato pa so bili odpovedani vsi leti, tujcem pa so prepovedali prihode in odhode z otokov. Kaj drugega je preostalo štirim Yangovim (z njimi je bil tudi sestrin mali sin), kot da uživajo v vsem, zaradi česar te otoke vsako leto obišče 370.000 tujih gostov? Lastnik vile, ki jo imajo v najemu, jim zaračunava zgolj petino cene, območni prebivalci jim podarjajo sadje in jajca, Rex pa se uči francosko in piše blog, ki je na Kitajskem zelo priljubljen.



Pa vendar si Yangovi želijo domov. Preveč raja jim povzroča tesnobo. Na Sejšelih so imeli le enajst primerov okužbe in zaradi virusa ni nihče umrl. Toda letališča še vedno ne odprejo. Pekinška družina ima več kot dovolj te lepote. Ko se bodo enkrat dokopali do doma, je dejal Rex, nekaj časa ne bo nikamor potoval. Ujet v želji, da bi spoznal vsak kotiček zemeljske oble, zdaj vidi svobodo nekoliko drugače. Spoznal je, da se lahko tudi raj spremeni v zapor.