Tekma ni odločena ne v senatu ne v predstavniškem domu

Tekma za večino v ameriškem zveznem kongresu po torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata še vedno ni odločena, ne v senatu in ne v predstavniškem domu. O večini v senatu odločajo tri tekme, republikancem pa bo najverjetneje uspelo osvojiti tesno večino v predstavniškem domu.

Demokratom je z zmago Johna Fettermana proti republikancu Mehmetu Ozu v Pensilvaniji uspel doslej edini preobrat na volitvah v zvezni senat. Vsi ostali kandidati so zadržali sedeže za svojo stranko, odprte pa so še tri tekme – v Arizoni, Nevadi in Georgii, kjer lahko podoben podvig uspe le republikancem, saj gre za tri demokratske sedeže.

Pred volitvami je bilo razmerje v senatu 50 proti 50, odločilen glas za večino pa je prispevala demokratska podpredsednica ZDA Kamala Harris. Trenutno lahko na večino upata obe stranki. Demokrati imajo zagotovljenih 48 sedežev, republikanci pa 49.

V Arizoni nekoliko bolje kaže demokratu Marku Kellyju, ki po 79 odstotkih preštetih glasov vodi pred republikancem Blakom Mastersom z 51,7 proti 46,1 odstotka glasov. V nadaljevanju pričakujejo rezultate iz republikanskih okrožij in Masters lahko še vedno zmaga.

Georgia bo lahko odločilna

V Nevadi republikanski izzivalec Adam Laxalt vodi pred demokratsko senatorko Catherine Cortez Masto po 86 odstotkih preštetih glasov z 48,9 proti 48 odstotkom. Razlika je okoli 8000 glasov in v nadaljevanju se pričakuje več izidov iz demokratskih okrožij, torej lahko demokratka še vedno zmaga.

Potem je tu še Georgia, kjer se ponavlja leto 2020 z drugim krogom senatnih volitev. Demokratski senator Raphael Warnock je v prvem krogu dobil 49,4 odstotka glasov, republikanski izzivalec Herschel Walker pa 48,5 odstotka. Georgia utegne biti tako 6. decembra, ko bo potekal drugi krog, v središču ameriške politične pozornosti.

V predstavniškem domu so si republikanci medtem doslej zagotovili 210 sedežev, demokrati pa 197, čaka se še na 28 odločitev. Za prevzem večine je potrebnih 218 glasov. Republikanci so favoriti, čeprav se lahko teoretično posreči tudi demokratom. Demokrati so imeli pred volitvami 220 sedežev, republikanci 212, trije pa so bili prazni.

Demokratom je uspelo nekoliko zmanjšati zaostanek pri guvernerskih položajih. Pred volitvami so jih imeli 22, republikanci pa 28. Trenutno jih imajo demokrati potrjenih 23, republikanci pa 24. Odprte ostajajo še odločitve v Arizoni, Aljaski in Nevadi. Arizona in Nevada se lahko obrneta v eno ali drugo smer, Aljaska pa bo ostala republikanska.

Trumpovi kandidati s slabimi rezultati

Potem ko so ameriški volivci na vmesnih volitvah v torek zavrnili napovedani republikanski val zmag v bitki za prevlado v zveznem kongresu, so se številni konservativni mediji spravili na nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ta pa je v četrtek zvečer udaril nazaj. Posebej oster je bil do guvernerja Floride, republikanca Rona DeSantisa.

Televizija Fox News, ki je bila nekoč povsem na Trumpovi strani, oziroma celoten medijski imperij Avstralca Ruperta Murdocha se je zdaj obrnil proti njemu.

Trumpova največja podpornika na Fox News, Sean Hannity in Tucker Carlson, ga sicer ne kritizirata, so si ga pa privoščili gostujoči komentatorji, saj se kandidati z njegovo podporo v torek niso najbolje odrezali, sam pa naj bi spodbudil na volišča dovolj demokratskih volivcev, da se napovedani »rdeči val« ni uresničil.

Konservativni mediji so obrnili hrbet nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. FOTO: Ricardo Arduengo/Reuters

New York Post je medtem objavil žaljivo naslovnico Trumpty Dumpty in pozval republikansko stranko, naj se odreče Trumpu. Murdochov Wall Street Journal je objavil komentar z naslovom Trump je največji poraženec republikanske stranke. Konservativni časnik Washington Examiner republikancem priporoča, naj se odločijo med Trumpom in zmagami na volitvah.

Trump je sicer pred volitvami računal, da ga bo velika zmaga republikancev ponesla proti novi predsedniški kandidaturi. Komentatorji na Fox News pa zdaj niso več prepričani, da bi mu leta 2024 uspelo premagati sedanjega demokratskega predsednika Joeja Bidna. Trumpa mnogi pozivajo, naj s pričakovano najavo ponovne predsedniške kandidature počaka do konca drugega kroga volitev v Georgii, ki bo morda odločala o večini v zveznem senatu.

Trump je medtem na svojem družbenem mediju v četrtek odgovoril v svojem slogu. Republikanskega guvernerja Floride DeSantisa, ki se po torkovi prepričljivi zmagi kaže kot najverjetnejša predsedniška alternativa, je spomnil, da je sam leta 2016 na Floridi prejel več glasov, kot jih je DeSantis v torek na guvernerskih volitvah.

Na Melanio ni besen

DeSantisa je v dolgi izjavi znova preimenoval v DeSvetohlinskega in ocenil, da gre za povprečnega politika s povprečnimi rezultati, ki poleg tega ni lojalen. Leta 2017 je menda ta zdaj priljubljeni guverner prišel k njemu po pomoč pri svoji tedanji kandidaturi za guvernerja. Bil naj bi v »obupni formi« in s povsem propadlo kampanjo, Trump pa naj bi ga nato rešil.

Glede Fox News je Trump zapisal, da se je tej televiziji »dokončno odpeljalo«, in zavrnil navedbe, da je podpiral poražence. Spomnil je na tradicionalne »sovražnike ljudstva«, kot sam označuje številne ameriške medije, in napadel New York Times zaradi zgodbe, češ da je besen na soprogo Melanio, ker mu je priporočila, da podpre poraženca senatnih volitev v Pensilvaniji Mehmeta Oza.

»Ponavljata se leti 2015 in 2016, ko se je Fox do konca boril proti meni, nato pa ne bi mogel biti prijaznejši. Wall Street Journal je ljubil Jeba Busha in druge, ki so potem izginjali, in me na koncu podprl, ko sem jih vse po vrsti podrl. Smo v povsem enakem položaju. Še naprej se bodo zaganjali v nas, ampak na koncu bomo zmagali. Dajte Ameriko na prvo mesto in naredite Ameriko spet veliko,« je še sporočil Trump.