Teden težko pričakovanih telefonskih klicev

Začenja se teden, ko bodo znani letošnji prejemniki Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo že 120 let. Danes bodo razglasili nagrajenca za fiziologijo ali medicino, jutri za fiziko, nato kemijo, v četrtek sledi razglasitev nagrade za literaturo, v petek za mir in prihodnji ponedeljek še za ekonomijo.

Imena nagrajencev so do razglasitve velika skrivnost, seveda pa se vsako leto pojavi nekaj ugibanj. Vsekakor se mnogi sprašujejo, ali bo kakšna nagrada povezana z aktualnimi izzivi, kot nagrajenca za kemijo se denimo omenjata znanstvenika Drew Weissman in Katalin Kariko, ki sta razvila tehnologijo mRNA, osnovo za več vrst cepiv proti covidu-19, preskušajo pa jo tudi za cepiva proti drugim boleznim. Lani sta si nagrado za kemijo razdelili znanstvenici Emmanuelle Charpentier in Jennifer A. Doudna za razvoj metode genskega editiranja CRISPR-Cas9, za medicino pa so bili prejemniki znanstveniki Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice, ki so razložili delovanje hepatitisa C in tako pripomogli k uspešnemu premagovanju te bolezni.

Kdo jo dobi za mir?

Pandemija sicer že drugo leto kroji slovesno podeljevanje nagrad, tako bodo tudi letos v Stockholmu pripravili le manjša slavja v živo, drugi dogodki bodo virtualni, lavreati pa bodo medalje in diplome prevzeli v svojih domačih državah. Norveški Nobelov komite pa za zdaj še pušča odprto možnost, da bi Nobelovo nagrado za mir decembra letos podelili na dogodku v živo. Lani so jo Svetovnemu programu za hrano podelili na virtualni slovesnosti.



Po podatkih komiteja je bilo letos za Nobelovo nagrado za mir predlaganih 234 posameznikov in 95 organizacij. Med njimi so vidni beloruski demokratični aktivisti, denimo Svetlana Tihanovska, pa ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, med organizacijami pa gibanje Črna življenja štejejo (Black Lives matter). Kot je za spletno stran Nobelovih nagrad pojasnila Berit Reiss-Andersen, predsednica Nobelovega komiteja, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir, se pri izboru držijo kriterijev, ki jih je navedel Alfred Nobel, to so prizadevanja za zmanjševanje uporabe orožja, mednarodno sodelovanje in bratstvo med narodi. Tako kot javnost in seveda nominiranci nestrpno pričakujejo razglasitev, je tudi sama priznala, da ji je najljubši trenutek v vlogi predsednice komiteja, ko člani podajo svoj zadnji glas. »To je trenutek našega zadnjega srečanja, po več mesecih intenzivnega dela, ko se odločimo, kdo je letošnji Nobelov lavreat.«



Ravno nagrade za mir so večkrat kontroverzne. Pri nekaterih nagrajencih je bilo slišati očitke, da si jih niso zaslužili, a nagrade ni mogoče odvzeti, je dodala Reiss-Andersenova. »Nagrado za mir podelimo osebi ali organizaciji za delo do trenutka podelitve. Ne moremo pa biti odgovorni, če se izkaže, da pozneje lavreat ne dosega več kriterijev te nagrade. Mogoče je sicer tudi, da se je komite odločil narobe, to je naša odgovornost, a nagrade ne moremo odvzeti.«

Lavreati izvedo veselo novico le dobrih deset minut prej, kot komiteji svoje odločitve sporočijo tudi javnosti. Nagrajence lahko zaradi časovne razlike prebudijo sredi noči, sem ter tja kdo takšen klic tudi preprosto prespi.