Taktika polresnic, laži in teorij zarote

New York – Donald Trump je nadaljeval javno poniževanje pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa, ko je zapisal, da obžaluje izbiro. Predsednikova nejevolja izvira iz ministrove odločitve, da ne bo nadziral preiskave morebitne povezave med Rusijo in Trumpovo kampanjo, kar je le nova kaplja v čašo sumov, da je predsednik poskušal ovirati preiskavo.

Nov izbruh jeze iz Ovalne pisarne je sprožil časnik New York Times, ki je opisal lansko srečanje med Trumpom in Sessionsom. Pravosodni minister se je marca lani sestal s Trumpom v letovišču Mar-a-Lago, pogovor pa je imel skoraj eno samo temo, predsednikovo grajanje, ker se je pravosodni minister zaradi predvolilnih stikov z ruskimi diplomati izločil iz odločanja o ruski preiskavi, s katero je zvezna policija FBI poskusila ugotoviti, ali je Trumpova kampanja sodelovala z – domnevno – ruskim posegom v volitve. Sessions je prepustil odločanje o preiskavi svojemu namestniku Rodu Rosensteinu, ta pa je dva meseca pozneje imenoval posebnega preiskovalca Roberta Muellerja.

Na omenjenem sestanku naj bi Trump dejal, da potrebuje zvestega privrženca na vrhu preiskave (FBI je del pravosodnega ministrstva), in zahteval od ministra, naj prekliče svojo odločitev, kar je precej nenavadna zahteva, Sessions pa jo je zavrnil. Nato je lani poleti predsednikova jeza pronicala v javnost, sprva kot nejevolja nad ministrovo odločitvijo, nato se je stopnjevala v odkrito zasmehovanje, ponavadi prek twitterja. Sessions se ne zmeni za nenehno šibanje in se vztrajno oklepa funkcije, Trump pa ga kljub nenehnim napovedim o zamenjavi še ni odpustil. Morda je lanska izkušnja, ko je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, kar je pripeljalo do imenovanja posebnega preiskovalca, vendarle vzbudila nekaj previdnosti. Ali pa verjame grožnji republikancev v senatu, da ne bodo potrdili novega pravosodnega ministra, če bo dal na čevelj njihovega nekdanjega kolega.


 

Pričanje ministra

Predsednika še posebno jezi, ker je Mueller vzel pod drobnogled njegovo ravnanje, obtožbe o kaznivem poseganju v preiskavo pa so vse gostejši oblaki na obzorju. Sessions bi lahko postal celo ena od ključnih prič, saj zadnja razkritja kažejo, da Muellerjeva preiskava ni osredotočena samo na Trumpov odnos do Comeyja, temveč tudi do pravosodnega ministra. Po poročanju New York Timesa naj bi preiskovalci zasliševali uslužbence Bele hiše, kako je predsednik ravnal z ministrom in ali je poskušal ovirati rusko preiskavo s pritiski nanj. V pogajanjih med Trumpovimi osebnimi odvetniki in Muellerjem, ali bo predsednik privolil v zaslišanje, naj bi bila tudi vrsta vprašanj o Sessionsu, pri čemer je odvetnik Rudy Giuliani dejal, da osebna posvetovanja z visokimi vladnimi uradniki ne bi smela biti del morebitnega zaslišanja. Po njegovih besedah Trumpova zahteva, naj minister znova prevzame nadzor nad preiskavo, še ne pomeni, naj jo tudi ustavi, ampak »naj prevzame odgovornost zanjo in jo pravilno obravnava«.

Trump je za včerajšnje znašanje nad pravosodnim ministrom uporabil besede republikanskega poslanca Treya Gowdyja, ki je dejal, da predsednik upravičeno izraža nejevoljo, saj bi moral Sessions izraziti pomisleke pred imenovanjem. Predsednik je spregledal Gowdyjevo zanikanje »spygata«, nekajdnevne histerije Bele hiše, da je prejšnja vlada med kampanjo poslala v Trumpov tabor »vohuna«, ki naj bi poskušal pomagati zrušiti njegovo kandidaturo. Gowdyjevo stališče je pomembno, saj predseduje odboru za nadzor nad delom vlade, poleg tega se je udeležil srečanja, na katerem je pravosodno ministrstvo predstavilo zaupne podatke o primeru. Po njegovih besedah je bilo ravnanje FBI, ki je hotela najti morebitno povezavo z Rusijo in je v Trumpovo kampanjo poslala informatorja, pravilno.
 

Upokojenci in umirajoči

Gowdy je zvest republikanski vojak, ki je vodil preiskavo o terorističnem napadu na ameriški konzulat v libijskem Bengaziju. Z njo niso samo temeljito razmajali ugleda takratne zunanje ministrice Hillary Clinton, temveč so razkrili tudi uporabo zasebnega strežnika za e-pošto, kar je pomagalo končati politično kariero demokratke z bolečim predsedniškim porazom. Republikanec, ki je januarja napovedal, da se ne bo potegoval za nov poslanski mandat, je doslej veljal za trdnega predsednikovega podpornika. To samo kaže, kako iz trte izvite so bile Trumpove obtožbe o političnem vohunu. Toda to ga ni utišalo. V torek je Muellerja in njegovo ekipo (ki ji pravi »13 demokratov«) obtožil, da se poskuša vmešati v jesenske kongresne volitve, in ponovil obtožbe o vohunih.

Večina kongresnih republikancev noče izzivati Trumpovih volivcev, zlasti pred volitvami, zato mu stojijo ob strani, čeprav se zasebno ne strinjajo z njim. Po besedah konservativnega kolumnista New York Timesa Thomasa Friedmana se predsedniku, ki »vsak dan laže, krošnjari s teorijami zarote ter FBI in pravosodje okliče za globoko državo«, upirajo »le tisti člani stranke, ki se politično upokojujejo«. Trump bombardira javnost s polresnicami in lažmi, zadnje ankete pa kažejo, da Američani ne vedo več, komu bi verjeli.