»Stranska vrata« bogatašev na elitne ameriške univerze

Največji korupcijski škandal na ameriških elitnih univerzah.­ ­Deset mesecev trajajoča raziskava,­ v kateri je sodelovalo 200 vladnih agentov, je razkrila številne posameznike iz premožnih in privilegiranih družin, ki so otrokom z režiranim vpisnim postopkom zagotovili mesta na priznanih univerzah, med katerimi so tudi Yale, Georgetown, ­Stanford in Ucla.

Vsaka šola nekaj stane, vendar ne toliko, kolikor je vpis na prestižne univerze stal zvezdnike, ki so svojim otrokom s podkupninami hoteli priskrbeti najboljšo izobrazbo ter izhodišče za izoblikovanje kariere. Ameriška zvezna vlada je ta teden objavila prve informacije. Preiskava, ki so jo poimenovali Operation Varsity Blues, naj bi bila največji tovrsten škandal v zgodovini ameriškega šolskega sistema, doslej naj bi podkupnine po poročanju Reutersa skupno znašale najmanj 25 milijonov ameriških dolarjev, od tega je bilo najmanj 5,9 milijona dolarjev izplačanih neposredno univerzitetnim uslužbencem. Univerze pri prevarah po doslej znanih podatkih niso ­sodelovale.​


 

Pod krinko dobrodelnosti prevare in oderuštvo

Na bostonskem sodišču je že priznal krivdo 58-letni William »Rick« Singer, proti kateremu so podali ovadbe zaradi izsiljevanja in oderuštva, pranja denarja, organiziranega kriminala, prevare ter oviranja preiskave. Singer naj bi od leta 2011 do 2019 vodil dobrodelno organizacijo The Key Worldwide. To je bilo svetovalno podjetje, prek katerega je skrbel za vpise otrok na elitne univerze. Priskrbel je lažne avtorje, ki so namesto otrok strank pisali sprejemne izpite ali njihove odgovore ustrezno popravili, v določenih primerih je za plačilo uredil, da so šole obravnavale otroke kot vrhunske športnike, ne glede na njihove dejanske fizične sposobnosti. »Ustvaril sem stranska vrata, ki bi staršem omogočila nemoten vpis njihovih otrok,« se je branil Singer, ki mu za omenjena dejanja grozi do 65 let zapora.

Doslej so preiskovalci podali obtožnico proti 50 posameznikom, ki se bodo morali zagovarjati na zatožni klopi. Med njimi so poleg Singerjevih sodelavcev dva administratorja, ki skrbita za sprejemne izpite, šolski nadzornik, devet športnih trenerjev, univerzitetni administrator in 33 staršev. Na milost ameriškega sodišča bosta med drugimi upali nominiranka za oskarja Felicity Huffman, ki je zaslovela v vlogi razočarane gospodinje, ter Lori Loughlin iz tv-serije Polna hiša. Poleg omenjenih igralk naj bi v prevari sodelovali Gamal Abdelaziz, nekdanji izvršni direktor igralniške korporacije, Gordon Caplan, sopredsednik priznane pravniške pisarne, Gregory Abbot, izvršni direktor mednarodne korporacije, Bill McGlashan, direktor investicijskega podjetja, Jane Buckingham, ustanoviteljica marketinške firme, ter Elisabeth Kimmel, lastnica ameriške medijske hiše.




 

Segregacija v izobraževalnem sistemu

»Ta primer pred nami razgrinja širši problem koruptivnega vpisovanja na elitne univerze, kjer pri vpisovanju velja načelo povezave bogastva in goljufije,« je na novinarski konferenci pojasnil Andrew Lelling, državni tožilec zvezne države Massachusetts. »Ločen sistem vpisovanja za premožne ni dovoljen in naj poudarim, da tudi ločenega sodnega sistema ne bomo uvedli,« je dejal in dodal, da je za vsakega prednostno obravnavanega otroka iz premožne družine izpadel z vpisnega seznama pošten in nadarjen študent, ki bi si zaslužil mesto na izbrani univerzi. Starši, ki čakajo na razsodbo sodišča, so po besedah državnega tožilca »vzorčni primer bogastva in ­privilegijev«.

Otroci, ki so se na izbrane univerze vpisali s pomočjo plačil iz žepov staršev, na tej stopnji preiskave še niso bili sankcionirani. Državni tožilec je poudaril, da sčasoma tudi oni lahko pričakujejo kazenske ukrepe, čeprav o tem menda niso vedeli ničesar. Kljub ostri izjavi, ki jo je staršem, vpletenim v škandal, namenil državni tožilec, njegovi komentarji ne upoštevajo dejstva, da so premožni povsod prednostno obravnavani. Bogastvo gre z roko v roki z vplivom. Biti član elite med drugim pomeni krajšo pot do želenega rezultata. Povsod po svetu je denar gonilna sila. Otrok naj si le izbere univerzo, ki bi jo rad obiskoval, starši pa bodo kot alumni za nekaj doniranih milijonov elitno šolanje dejansko omogočili. Številnim mladim, ki nimajo za seboj zadostnega finančnega zaledja, se prevečkrat zaprejo vrata, ki omogočajo socialni vzpon in akademsko kariero.