Sto let po požigu spet v roke Slovencev

Narodni dom v Trstu bo sto let po sramotnem požigu spet v rokah slovenske skupnosti, natančneje v fundaciji dveh krovnih slovenskih organizacij – Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Predvideno je, da bosta 13. julija v Trstu sporazum o predaji tržaškega simbola slovenstva podpisala predsednika obeh držav, Sergio Mattarella in Borut Pahor, slavnostni govornik naj bi bil pisatelj Boris Pahor, ki je kot sedemletni fantič doživel katastrofo, o kateri je pisal v romanu Grmada v pristanu.

»Če so bili osimski sporazumi dogodek stoletja, bo to zame dogodek polstoletja,« je odločitev italijanske države komentiral slovenski konzul v Trstu Vojko Volk. »Slovenci v Trstu in Narodni dom so bili prve žrtve fašizma na svetu. Trst je imel vedno pomembno vlogo pri Slovencih. Še Cankar je zapisal, če je Ljubljana srce, so Trst pljuča slovenstva. Fašisti so uničili sedež slovenske kulture, pisarne ugled­nih odvetnikov in poslovnežev, napadli rezidenco jugoslovanskega konzula, skratka zadeli enega od najbolj vitalnih delov slovenske kulture, saj je bila ob dograditvi to najmodernejša večnamenska stavba v avstro-ogrskem imperiju,« je ­dejal Volk.
 

Dolge in zapletene pravne poti

Narodni dom je leta 1904 po načrtih Mak­sa Fabianija zgradila Tržaška hranilnica in posojilnica, zgradilo ga je slovensko gradbeno podjetje Martelanc iz Trsta. Poleg sedeža hranilnice je bila tukaj Slavjanska čitalnica z bogato staro knjižnico. V pritličju je bila na eni strani vhoda kavarna, na drugi pa restavracija. Nad njo je bil prvi slovenski hotel v Trstu – Balkan s kopalnicami. Tu so bili tiskarna in uredništvo slovenskega tržaškega dnevnika Edinost, sedež Glasbene matice, Planinskega društva, Delavskega podpornega društva ... V pritličju je bila še telovad­nica tržaškega Sokola, reprezentativno stopnišče je vodilo do velike gledališke dvorane, v kateri so se zbirali Slovenci na predstavah, koncertih, kulturnih dogodkih, plesih in političnih zborovanjih. V stavbi je bilo tudi več pisarn, uradov in stanovanj. Imela je lasten generator, ki je napajal hišo z elektriko. Kmalu po odprt­ju Narodnega doma so v čitalnici odprli razstavo del slovenskih slikarskih mojstrov Jakopiča, Groharja, Jame in drugih. Tedaj je v mestu živelo skoraj 60.000 ­Slovencev, več kot v Ljubljani.



Vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti v Trstu je predvidel že italijanski zaščitni zakon za slovensko manjšino iz leta 2001, in sicer vračilo v petih letih po sprejetju zakona. To se ni zgodilo. Sta pa zunanja ministra Angelino Alfano in Karl Erjavec leta 2017 podpisala dogovor o vrnitvi, zdaj pa bosta predsednika obeh držav ob stoletnici fašistične sramote podpisala poseben sporazum, ki bo predvsem simbolno dejanje oziroma začetek pravnega postopka, ki bo sklenjen šele več let kasneje, ko bo italijanska država izpolnila vse druge zapletene pravne in selitvene korake.
 

Hiša sprave

Občina Trst in država morata priskrbeti nove prostore za Tržaško univerzo v ulici Paolo de Ralli. Po preselitvi fakultete za prevajalstvo in tolmače bo lastništvo Narodnega doma prevzela fundacija obeh krovnih slovenskih organizacij. Gotovo se bo v stavbo s približno 6000 kvadratnimi metri površine lahko preselila Narodna študijska knjižnica (zdaj v domu že deluje mladinski del te knjižnice), pa Glasbena matica, zveza kulturnih organizacij, več drugih pomembnejših manjšinskih društev, verjetno tudi slovenski konzulat ali gospodarsko predstavništvo Slovenije v Trstu, pa morda pisarne pomembnejših gospodarskih podjetij, verjetno tudi Zadružne kraške banke.



V tržaškem Il Piccolu so omenili, da zaradi različnih političnih interesov morda še zmeraj obstaja nevarnost, da bo projekt ponovno obstal. Toda tržaški župan Roberto Dipiazza je zagotovil, da bodo načrt v Trstu kljub nasprotovanjem lahko izpeljali, ker je zdaj ozračje v mestu precej drugačno, kot je bilo pred vstopom Slovenije v EU.

»Včasih je bil Narodni dom nacionalni simbol slovenstva, toda časi, ko je bilo treba krepiti nacionalno zavest in samozavest, so minili, zato bo ta hiša poslej imela drugačen pomen, to naj bi bila hiša dialoga, nekakšna hiša sprave, ki bo pomagala graditi prihodnost, kulturo, ki bo združevala Slovenijo in Italijo ter krajšala razdaljo med Ljubljano in Trstom,« je ­dejal slovenski konzul v Trstu.

»Zelo nas veseli, da bo Narodni dom v Trstu korektno vrnjen slovenski manjšini v Italiji. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si je zelo intenzivno prizadeval, da bi do tega prišlo, prav tako pa je ves čas aktivno podpiral napore slovenke manjšine pri teh prizadevanjih. Usklajeno in učinkovito medresorsko delovanje v Sloveniji ter slovenske manjšine je pomagalo, da se bližamo želenemu rezultatu. To bo pomemben simbolen in stvaren dogodek za naše rojake v Italiji, ki bo celotni slovenski skupnosti dal novega zagona in energije pri ohranjanju in razvijanju slovenstva,« je ob tej priložnosti povedala ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch.
 

Toda tržaški desničarji ne popuščajo in celo stopnjujejo protislovensko gonjo

Toda po poročanju današnjega Primorskega dnevnika stranka Fratelli d’Italia odločno nasprotuje vrnitvi Narodnega doma Slovencem v Italiji. Ker naj bi po oceni njenih vodilnih predstavnikov (Fabio Scoccimarro in Claudio Giacomelli) nikoli ne bil v slovenskih rokah, ker naj bi kot odškodnino za 13. julija 1920 požgano stavbo v Trstu že dogradili slovenski Kulturni dom, ker italijanske države menda noben zakon ne zavezuje k vračanju nepremičnine v Ulici Filzi 14 ... in ker je v času, ko je država na kolenih zaradi pandemije koronavirusa, neodgovorno trošenje milijonov evrov zaradi dogodka, ki se je zgodil pred sto leti. Zahtevajo tudi, naj predsednika republike Mattarella in Pahor 13. julija »poklekneta« tudi na bazovskem šohtu in se opravičita, tako kot je storil nemški predsednik Willy Brandt v varšavskem getu. In če bo tržaški mestni svet vendarle izglasoval sklep o vračanju nepremičnin, bodo Fratelli odtegnili podporo Dipiazzi.