»Štiri leta Trumpa bomo še nekako preživeli, osem bi bila popolna katastrofa«

Doslej sedmo televizijsko soočenje demokratskih predsedniških kandidatov za letošnje volitve in zadnje pred začetkom odločanja volivcev v Iowi na strankarskih zborovanjih, ki bodo 3. februarja, je minilo v znamenju boja med dvema najbolj levima kandidatoma Berniejem Sandersom in Elizabeth Warren.

Na soočenje se je uspelo uvrstiti le šestim kandidatom, od tega le dvema ženskama. Gledalcem je v spominu najbolj ostal spor med Sandersom in Warrenovo glede tega ali lahko ženska kandidatka novembra na volitvah premaga republikanca Donalda Trumpa. Senatorka iz Massachusettsa trdi, da ji je Sanders leta 2018 na štiri oči povedal, da ženska ne more zmagati.

Sanders to zanika, na pomoč pa mu je iz Milwaukeeja, kjer je podžigal svoje podpornike na zborovanju, priskočil celo Trump. »Sandersa ne maram, ga ne poznam, ampak ne morem si predstavljati, da bi rekel kaj takega,« je dejal. Takoj ko je Sanders zanikal izjavo, je voditeljica soočenja Warrenovo vprašala, kaj si je mislila, ko je to slišala. »Nisem se strinjala,« je odgovorila in nato udarila po kandidatih na odru.




 

Pogrevanje zgodovine

Warrenova je izpostavila, da so vsi skupaj izgubili deset volitev, le dve osebi na odru pa sta doslej zmagali na vsakih volitvah, na katerih sta kandidirali. Ona in senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar. »Zmagala sem vsako tekmo, vsakič. Zmagala sem v najbolj republikanskih okrožjih, zmagala sem v predmestjih, na deželi,« je dodala Klobucharjeva. Sanders je dejal, da s to temo ne želi izgubljati preveč časa, ker je tak spor nekaj, kar si želi Trump skupaj z določenimi mediji.

Sanders in Warrenova se borita za podporo strankarske levice, saj so njuna stališča glede zdravstvene reforme in študentskega dolga ter obdavčitve bogatih skoraj identična. Gre le za to, kateremu bo uspelo prepričati več volivcev, da je sposoben premagati Trumpa. Poraz Trumpa je sveto vodilo vseh demokratskih kandidatov, saj so vsi po vrsti obljubljali, da bodo v primeru lastnega neuspeha podprli kateregakoli drugega kandidata proti Trumpu.

Uvod v debato je minil v pogrevanju zgodovine, pri čemer se je moral nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden znova zagovarjati, ker je kot senator leta 2002 glasoval za vojno proti Iraku. Zbodel ga je Sanders, ki je takrat med redkimi izjemami glasoval proti. Vojna proti Iraku danes med Američani velja za polomijo in Sanders je volivce opozarjal, da Biden ni zagotovilo, da se ZDA ne bodo spuščale v vojne avanture.


 

Ljubezenska pisma Kimu

Biden je glas za vojno priznal kot svojo veliko napako in obtožil predsednika Georga Busha mlajšega in člane njegove vlade, da so ga pretentali. Sanders mu je odvrnil, da je takrat vedel, da mu lažejo in je glasoval proti. Vprašanje iraške vojne je aktualno zaradi zaostrovanja odnosov z Iranom, pri čemer so vsi kandidati kritizirali Trumpov odstop od iranskega jedrskega sporazuma in za lase privlečene izgovore, zakaj je bilo potrebno likvidirati iranskega generala Kasema Sulejmanija.

Biden in Sanders sta se malce šalila glede Severne Koreje. »Nikoli se ne bi srečal z voditeljem, ki me je označil za steklega psa in menil, da bi me bilo treba pokončati s palico,« je dejal Biden o Kim Jong-unu. »Razen tega pa ga imaš rad, a ne?« mu je odvrnil Sanders. Biden pa je med smehom spomnil, da je Trump potem Kimu poslal eno od njunih »ljubezenskih pisem«.

Na odru je bil tudi župan iz Indiane Pete Buttigieg, ki ne uspeva dobiti podpore temnopoltih volivcev, ki so baza brez katere noben demokratski predsedniški kandidat ne more računati na zmago. Pred dnevi je le dobil podporo prvega temnopoltega kongresnika, na soočenju pa je zagotovil, da ga podpirajo tisti temnopolti, ki ga osebno poznajo.

Milijarder Tom Steyer se je na zadnje soočenje uvrstil s pomočjo lastnih milijonov za oglase, po katerih je postal bolj prepoznaven. Steyer je del bogastva pridobil z vlaganjem v nafto in plin, danes pa je med najbolj odločnimi aktivisti proti podnebnim spremembam. Zagovarja tudi visoko obdavčitev bogatih.


 

»Osem let Trumpa bi bila popolna katastrofa«

Glavna prelomnica med kandidati ostaja zdravstvo, pri čemer se Sanders in Warrenova zavzemata za splošno javno zdravstvo, ki bo odpravilo premije, doplačila in zavračanje kritja zdravljenja s strani zavarovalnic, čeprav bo treba zaradi tega povišati davke.

To bo za večino Američanov problem, na kar opozarjajo ostali, kot je Klobucharjeva, ki poziva k zdravi meri realnosti. Američani, ki imajo dobro zavarovanje, se temu ne bodo odpovedali v zameno za javno zdravstvo, ki je v ZDA pod napadom desnice že pol stoletja.



Omenili so tudi ustavno obtožbo Trumpa, ki mu bodo prihodnji tedne začeli soditi v senatu zaradi zlorabe pooblastil in oviranja dela kongresa. Klobucharjeva pravi, da gre za preverjanje patriotizma, Biden pa je menil, da ni pomembno ali bo Trump obsojen ali oproščen, ker predstavniški dom kongresa ni imel druge izbire kot da sproži ustavno obtožbo.

Biden je soočenje sklenil s pozivom Američanom, da je treba Trumpa spraviti iz Bele hiše. »Štiri leta Trumpa bomo še nekako preživeli, osem let pa bi bila popolna katastrofa.« Klobucharjeva je napovedala preseganje strankarskih delitev, Buttigieg želi »trumpizem« poslati na smetišče zgodovine, Steyer ima zaupanje v dostojnost ameriških volivcev, Sanders je pozval k pogumu za velike spremembe, Warrenova pa upa, da bo Amerika sposobna izvoliti prvo predsednico.