Stari prijatelji, novi začetki?

Verjetnost, da bosta Evropska unija in Združeno kraljestvo do konca tega leta uspela doseči dogovor, ki bi v celoti zaobjel vso kompleksnost njunih odnosov, je tako rekoč nična. To pomeni, da se bosta morala zadovoljiti z nečim manj ambicioznim, če ne bosta decembra znova želela zreti v pregovorni prepad.

Kaj natanko bi lahko prinesla prihajajoča druga faza brexita, za zdaj ni jasno. Današnji obisk Ursule von der Leyen na Otoku, njen prvi v vlogi predsednice evropske komisije in zadnji pred napovedanim izstopom države iz EU, po pričakovanjih ni postregel s konkretnimi odgovori oziroma novimi informacijami o tem, za kako tesne odnose si bosta prizadevali obe strani. Minil je predvsem v znamenju starih in večkrat slišanih opozoril, da Združeno kraljestvo zunaj Unije ne more pričakovati enake ravni gospodarskega sodelovanja kot v obdobju polnopravnega članstva, ter skrbi, da je časa za sklenitev obsežnega dogovora, s katerim bi dorekli vse vidike odnosov med Brusljem in Londonom, premalo.

EU noče razhajanja

Obe strani bosta zato morali razmisliti o svojih prioritetah in o tistih stvareh, ki so zanju najpomembnejše, je prepričana Ursula von der Leyen. »Več kot bo razhajanja, ohlapnejše bo partnerstvo. In brez podaljšanja prehodnega obdobja ne morete pričakovati dogovora o čisto vseh vidikih,« je predsednica evropske komisije povedala med predavanjem z naslovom Stari prijatelji, novi začetki, ki ga je pred srečanjem s premierom Borisom Johnsonom imela na London School of Economics.



Iz Nemkinih poudarkov izhaja bojazen, da bo britanska stran v drugo fazo brexita, ki se bo lahko začela po ratifikaciji ločitvenega sporazuma v britanskem in evropskem parlamentu, vstopila z nerealnimi pričakovanji in z zahtevami, na katere EU ne bo mogla pristati. Toda ista bojazen se pojavlja tudi na Otoku, še posebno odkar je glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier, ki se je danes ravno tako mudil v Londonu, izjavil, da bo EU tudi za sklenitev najbolj osnovnega trgovinskega dogovora od Združenega kraljestva zahtevala ohranitev usklajenosti na področjih davkov, okoljskih standardov in državne pomoči.



Analitiki dvomijo, da bi britanska vlada takšen dogovor sprejela, saj bi bile prednosti brezcarinskega trgovanja zanjo razmeroma majhne v primerjavi s (političnimi) posledicami ohranjanja popolne regulatorne usklajenosti z EU. Stališče britanske vlade je, da se bo z brexitom končalo tudi vsako usklajevanje standardov s sedemidvajseterico, z njim pa tudi izpostavljenost države jurisdikciji evropskih sodišč. Britanski diplomati naj bi po poročanju otoških medijev v zadnjih tednih jasno povedali evropskim kolegom, da je London pri določenih gospodarskih sektorjih pripravljen sprejeti carine, če bi to pomenilo, da bi se lahko izognil usklajevanju z evropskimi standardi in pravili.
 

Preizkus časa

Ursula von der Leyen in Boris Johnson med njunim današnjim srečanjem tem vprašanjem in dilemam zagotovo nista prišla do dna. To navsezadnje tudi ni bil namen obiska predsednice evropske komisije, ki je v London prišla predvsem zato, da potrdi svojo zavezanost ohranjanju prijateljskih vezi po brexitu.

Njena vrnitev na ugledno londonsko univerzo, kjer je v mladosti preživela več kot leto dni, je bila zanjo čustven dogodek, kar je bilo razvidno tudi iz njenega predavanja. Čeprav je bilo iz Nemkinih besed mogoče razbrati subtilno kritiko zagovornikov brexita, Ursula von der Leyen ni pustila nikakršnega dvoma o tem, da si želi z Združenim kraljestvom v svojem mandatu zgraditi močno partnerstvo, ki bo prestalo preizkus časa.