V nadaljevanju preberite:

Toda vzporednica šrilanške spirale, ki vodi v finančno brezno, obstaja tudi na evropskih tleh. Še preden so se demonstranti spomladi zbrali na ulicah Kolomba in zahtevali odstop Radžapakse, so analize opozorile na podobnost med Šrilanko in Črno goro, edino evropsko državo in celo članico Nata, ki je uvrščena na seznam držav, ogroženih s kitajsko dolžniško zanko. Poleg omenjenih dveh držav so omenili še Džibuti, ki je leta 2013 od kitajske Exim Banke najel posojilo v znesku 1,4 milijarde dolarjev, zaradi česar se je v naslednjih petih letih javni dolg dvakratno povečal, in to na 71 odstotkov bruto domačega proizvoda. To posojilo so uporabili za gradnjo pristanišča in železnice – izvedbo so prevzele kitajske družbe. Ko je bil Džibuti v krizi, je Kitajska prevzela upravo nad delom pristanišča Doraleh, kjer je odprla tudi svoje prvo vojaško oporišče.