Srbska medijska krajina: Laži, polresnice, dezinformacije in cenzura

Na desettisoče protestnikov, ki vztrajno protestirajo proti trenutni vladajoči politiki, se je danes ponovno zbralo na ulicah Srbije. Ob pogledih na srbske medije pa je bilo mogoče hitro ugotoviti, kako razdeljen je srbski narod, oziroma bolje rečeno, kako razdeljeni so srbski mediji.

V zadnjem obdobju so namreč v srbskih medijih odmevale obtožbe, da so protestniki, ki vztrajajo na ulicah Srbije, povezani s tujimi obveščevalnimi službami, natančneje hrvaško in ukrajinsko.

Srbski režimski tabloid Informer, ki pogosto deluje kot neuradni glasnik politike predsednika Aleksandra Vučića, je nedavno objavil obtožbe na račun hrvaških in ukrajinskih študentov. Po njihovem pisanju naj bi ti mladi aktivisti sodelovali v koordiniranem poskusu destabilizacije Srbije in strmoglavljenja njenega predsednika.

»Vohuni na posebni nalogi«

Članek, ki ga podpisuje glavni urednik tabloida Dragan J. Vučićević, navaja, da je skupina osmih hrvaških študentov v Beogradu sodelovala na protestih tamkajšnjih študentov, pri čemer so delovali kot »lažni turisti«. Vučićević trdi, da gre za organizirano operacijo pod vodstvom Hrvaške obveščevalne agencije (SOA), ki naj bi imela za cilj destabilizacijo Srbije.

Vučić proteste dojema kot poskus zamenjave oblasti, za katerim sta Ukrajina in Hrvaška. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Tabloid posebej izpostavlja predsednika nevladne organizacije Mreža mladih Hrvaške, ki naj bi bil vodilna figura v tej operaciji. Poleg tega je Informer povezal hrvaške aktiviste z ukrajinskim študentom, ki naj bi prav tako sodeloval v tem domnevnem načrtu.

Članek omenja tudi, da so hrvaški študentje 28. decembra obiskali stavbo Tehničnih fakultet Univerze v Beogradu, kjer so se domnevno sestajali z ukrajinskimi aktivisti. Vučićević navaja, da so »srbske posebne službe« zaznale njihovo prisotnost in spremljale njihove aktivnosti, vključno z obiskom hrvaškega veleposlaništva, kjer naj bi prejeli »nova navodila«.

Informer navaja, da so študentje v Srbijo prispeli dan prej in se vključili v proteste, kar naj bi bil del širšega načrta za destabilizacijo države.

Kritika protestnikov v medijih, naklonjenih vladi, je bila večinoma enotna in skoraj dobesedno prekopirana. Prvi je prispevek objavil tabloid Informer, nato pa so ga povzeli tudi drugi mediji, kot so Blic, Kurir, B92 in Telegraf.rs

Študentom se se v protestih pridružili tudi kmetje in ostali somišljeniki.  FOTO: Marko Djurica/Reuters

Po drugi strani so »protivladni« mediji izjave označili za »šokantne« in »lažne«. Največje polemike je sprožila objava imen, priimkov in letnic rojstva domnevnih »hrvaških vohunov« na omenjenih spletnih portalih. Kljub odsotnosti konkretnih dokazov o resničnosti teh trditev so članek povzeli tudi drugi (vladi naklonjeni) mediji. Kritično so o tem poročali N1 Srbija, Danas.rs in Nova.rs.

Zaradi očitnega poskusa manipulacije smo se odločili analizirati, koliko medijev je naklonjenih vladajoči politiki in koliko jih ostaja kritičnih. Kako so dokumentirani množični protesti v Srbiji ter na kakšen način mediji poročajo o nedavni diskreditaciji študentov, ki sodelujejo na protestih?

Rusija kot vzor

Podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vulin je v preteklosti večkrat obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Med njihovimi srečanji naj bi razpravljala tudi o strategijah, ki jih ruska stran uporablja za diskreditacijo političnih nasprotnikov, zlasti prek medijskih kampanj.

Vulin je pogost gost v Moskvi. FOTO: Kristina Kormilitsyna/Reuters

V srbskih medijih je pogosto opaziti ostro in agresivno retoriko, ki dehumanizira politične nasprotnike. Izrazi, kot sta »ustaši« ali »ološ« – kar v srbščini pomeni izmeček – se pojavljajo zaskrbljujoče pogosto. Takšno izražanje presega meje konstruktivne kritike in služi predvsem temu, da popolnoma razvrednoti nasprotnike ter zmanjša njihovo družbeno in politično legitimnost. V srbskih medijih je ta izraz zelo pogost.

Izbrali smo štirinajst najpopularnejših medijskih hiš v Srbiji. Ugotovili smo, da je kar enajst takih, ki zelo redko, ali pa sploh ne, poročajo kritično o vladajoči politiki Aleksandra Vučića. Trije mediji, ki (zelo) pogosto kritično pišejo o vladajoči politiki, so N1 Srbija, Danas.rs in Nova.rs.

O protestih večinoma pišejo le mediji, ki niso pod vplivom v Srbiji vladajoče stranke SNS. FOTO: Marko Djurica/Reuters

O protestu, ki je potekal med pisanjem članka v Novem Sadu, so sprva poročali le »protivladni« mediji, kasneje pa so se o tem razpisali tudi v nekaterih drugih, brez izjeme pa so bili kritični do protestnikov. Tukaj lahko preverite posnetke zaslona vseh medijev v celoti, vključno z naslovnico, kjer se lahko vidi, kako je izgledala spletna stran ob (kar se da) isti uri.

Svoboda medijev v Srbiji

Srbija se po indeksu novinarske svobode, ki ga pripravljajo Novinarji brez meja, uvršča na skromno 98. mesto na svetu. Čeprav ima tudi Slovenija težave na področju medijske svobode, je z 42. mestom višje na lestvici. Vendar pa to ni dosežek, na katerega bi bili lahko ponosni.

Kljub zatiskanju oči nekaterih srbskih medijev, med njimi tudi državnega RTS, se protesti zares dogajajo. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Na lestvici zaostaja za Srbijo le nekaj evropskih držav: Albanija je mesto za Srbijo, na 99. mestu, Gruzija na 103., Turčija na 158., Rusija na 162. in Belorusija na 167. mestu.