Srbija investira v zdravstvo

Na gradbišču 16-nadstropnega novega kliničnega centra v središču srbske prestolnice je vsak dan nekaj več kot 400 gradbincev, ki delajo pod vodstvom slovenskih in domačih – srbskih inženirjev. V drugi polovici leta bodo število delavcev podvojili, tako da jih bo več kot 800. Klinični center je največja gradbena naložba v srbskem zdravstvu, v katerega namerava država v nekaj letih vložiti milijardo evrov. Slovenski GH Holding, ki vodi ta projekt, se poteguje tudi za druge gradnje.
 

V dveh tednih nov laboratorij

»Ta naložba je skupaj z opremo vredna med 150 in 160 milijoni evrov,« je povedal Gregor Jernejc, v GH Holding direktor za tuje trge. Projekt je podjetje pridobilo pred dvema letoma v močni konkurenci s Kitajci, Italijani in Avstrijci. V času epidemije so v okviru te gradnje v pičlih dveh tednih dokončal laboratorij, opremo zanj so donirali Kitajci, v katerem testirajo na koronavirus zdaj vsak dan več kot 2000 vzorcev.



Beograjski klinični center je največji projekt slovenskih gradbincev v tujini v zadnjih letih nasploh.

Srbija bo po napovedih njihove vlade v štirih letih investirala v zdravstvo milijardo evrov. Za obnovo in gradnjo štirih kliničnih centrov – v Beogradu, Nišu, Novem Sadu in Kragujevcu - je najela kredit pri Evropski investicijski banki, splošne bolnišnice in zdravstvene domove pa prenavlja in gradi z lastnimi sredstvi.
 

Nov naložbebni cikel

Srbija se je za novi naložbeni cikel v zdravstvu odločila po dolgih desetletjih premora. Novi klinični center v prestolnici je dejansko začela graditi že pred letom 1980, torej nedolgo po tem, ko je bil zgrajen ljubljanski UKC, takrat daleč najsodobnejša bolnišnica na tleh nekdanje skupne države Jugoslavije in tudi v širšem evropskem prostoru. A je leta 1987 Srbija predvsem zaradi razpadanja takratne države nedokončani projekt na hitro zaprla ter umestila vanj urgenco in poliklinične ambulante.

Tako je ostalo vse do leta 2018, ko je slovenskemu GH Holdingu zaupala skoraj sto milijonov evrov vredna gradbena dela – rekonstrukcijo obstoječega in gradnjo novega dela bolnišnice. Najprej so zgradili 800 metrov ceste, ki povezuje novi klinični center z avtocesto. Dostop do bolnišnic na Savskem vencu, ki je bil pred tem po ozkih beograjskih ulicah počasen in težaven, je zdaj hiter in brez vsakega zastoja.
 

Težko najdejo delovno silo

Vzdušje na gradbišču je enako kot v Ljubljani. Ob delujoči urgenci nenehno ropotajo težki stroji, le da nameravajo v Beogradu vse skupaj dokončati v dveh letih in pol, v Ljubljani pa se gradnja nove urgence, ki je dosti manjši zalogaj, vleče že 13 let in še ji ni videti konca.

»Kolikor je denarja, tako hitro napreduje gradnja,« je dejal inženir Nenad Janićijević, ki nas je pospremil po gradbišču. Prvo fazo – novo stolpnico z 12 nadstropji – je GH Holding dokončal v dobrega pol leta, dva meseca in pol pred rokom. Laboratorij za koronateste je zgradil v pičlih dveh tednih.



»Ni velikih razlik med gradnjo v Sloveniji in Srbiji,« meni inženir Gregor Jernejc, direktor za tuje trge iz GH Holdinga, ki je v Sloveniji gradil mariborsko, slovenjgraško in brežiško urgenco, hematologijo v Ljubljani, onkologijo v Mariboru in še nekaj manjših objektov, ki pa so po vrednosti pravzaprav »palčki« v primerjavi s 150 milijonov evrov težkim projektom v Beogradu.

Po njegovih besedah je srbski investitor, ministrstvo za zdravje in njegova enota za implementacijo projektov zelo profesionalen, prav tako dobro delajo tamkajšnji gradbinci. »Vsi podizvajalci in tako rekoč vsi materiali so lokalni. Prijetno presenečen sem bil nad znanjem, ki ga imajo, in njihovo kondicijo. Zelo so zasedeni, zato so cene nekoliko višje, kot smo pričakovali. Največja težava pa je najti delovno silo,« pravi.



Gradbenih delavcev v Srbiji in širše na Balkanu ni lahko dobiti. Ne samo da je konkurenca velika, saj je v srbski prestolnici odprtih na desetine gradbišč, mnogo domačinov je odšlo tudi v tujino za boljšim zaslužkom. Čeprav se jih je kar 400.000 med epidemijo iz Evrope vrnilo domov, očitno ne bodo ostali; po sogovornikovih besedah že odhajajo – nazaj jih kličejo Italijani in Nemci.

Vendar domači inženir Nenad Janićijević zaupa, da jih bodo našli. Vodilni inženir je bil že pri gradnji kliničnega centra v Nišu, ki ga je gradilo italijansko podjetje in ga dokončalo v štirih letih, zdaj pa tam GH Holding gradi velik laboratorij za koronateste, ki bo dokončan v manj kot treh mesecih. Delavce s tega projekta bodo po vsej verjetnosti preselili v Beograd.
 

Končano do poletja 2021

Prvi del novega beograjskega kliničnega centra je gradbeno že dokončan, zdaj potekajo obrtniška dela, kmalu bo razpis za opremo, na katerega se namerava prijaviti tudi GH Holding. Gradbena dela bodo v celoti dokončana predvidoma poleti 2021. Ko bo klinični center v celoti dokončan, se bodo vanj preselile najzahtevnejše dejavnosti, ki so danes razpršene v kar 64 zgradbah beograjskega zdravstvenega kompleksa.

Na 130.000 kvadratnih metrih kliničnega centra – to je za polovico več, kot jih ima ljubljanski UKC – bo tisoč bolniških postelj, 30 velikih in deset manjših operacijskih dvoran, 12 aparatov za »navadno« slikovno diagnostiko, nacionalni center za slikanje s PET CT, gama kamera in drugi sodobni aparati, ki morajo biti nameščeni v posebej zaščitenih prostorih.
 

Srbija hitreje kot Slovenija

»Srbija bo Slovenijo v zdravstvu prehitela,« nam je dejal nekdanji minister za zdravje Borut Miklavčič, ki so ga pred izbruhom epidemije povabili na ogled gradbišča kliničnega centra v Beogradu.

Univerzitetni klinični center v Ljubljani namreč poka po vseh šivih in kliče bodisi po prenovi ali k novogradnji. Za zares nujne naložbe, brez katerih se bo ustavil, potrebuje 116 milijonov evrov, za celovito posodobitev pa milijardo evrov, je izračunal njegov generalni direktor Janez Poklukar.