Sprememba ustave v parlamentu

Ker vlada ne ve, ali bo uspela s procesom ustavne spremembe imena Makedonije, se še ni odločila, ali bo šla na predčasne volitve. Medtem je vložila v parlament predlog za spremembo ustave, čemur največja opozicijska stranka še vedno nasprotuje.

Ni še znano, ali je vlada pridobila zadostno podporo poslancev opozicijske VMRO-DPMNE za zagotovitev dvotretjinske večine v parlamentu, ki jo potrebuje za spremembo ustave. V vladajoči koaliciji Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) in Demokratske unije Albancev (DUI) nimajo enotnega mnenja o tem, ali naj gredo na predčasne volitve ali naj se najprej pogajajo z opozicijo.

Če bodo pridobili na svojo stran dovolj opozicijskih poslancev, do zadnjega ne bodo vedeli, ali so se pogajali s figo v žepu. Tudi če bi bili vsi iskreni, to ne pomeni, da bodo zdržali pritisk vrha VMRO-DPMNE do januarja, ko bo treba tudi ustavne spremembe potrditi z dvotretjinsko večino. Vrh vodilne opozicijske stranke je sporočil premieru Zoranu Zaevu, da nima legitimnosti za spremembo ustave.

Predčasne volitve prav tako niso idealna rešitev, čeprav je velika verjetnost, da bosta na njih zmagali SDSM in DUI. Zmaga na volitvah ne bi nujno pomenila, da bosta imeli 80 poslancev, kolikor jih potrebujeta za ustavne spremembe. Kljub neveljavnosti referenduma o preimenovanju države bi vladajoči koaliciji podpora več kot 600.000 volivcev, ki so glasovali za uveljavitev junijskega sporazuma z Grčijo o razrešitvi dolgoletnega spora o uradnem imenu Makedonije, zagotovila dvotretjinsko večino v parlamentu. Zagovorniki predčasnih volitev stavijo tudi na višjo udeležbo Albancev, ki so na referendumu v velikem številu ostali doma in prepustili Makedoncem samostojno odločanje o preimenovanju države v Republiko Severno Makedonijo.

Zapor za nekdanjega premiera

Medtem ko je SDSM pooblastila Zaeva za pripravo izrednih volitev, se je drugi mož VMRO-DPMNE Aleksander Nikoloski zavzel za oblikovanje tehnične vlade, ki bi imela sto dni mandata. To so seveda pobožne želje vodilne opozicijske stranke, ki se zaveda, da bi na volitvah potegnila kratko tudi zaradi notranjega razkola.

Neznanka je tudi, kako bo na njeno ravnanje vplivala razsodba sodišča, ki je na drugi stopnji potrdilo dveletno zaporno kazen za bivšega premiera in bivšega prvaka VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskega zaradi zlorabe položaja pri nakupu luksuznega avtomobila. Gruevski je poudaril, da je to le še en poskus političnega pregona. Če bo res končal za zapahi, bi to pomenilo, da vlada ne namerava sklepati kravjih kupčij na račun vladavine prava. Na zatožni klopi so tudi opozicijski poslanci, ki jih čaka podobna usoda kot njihovega šefa.