So Assangeevi dnevi na ekvadorskem veleposlaništvu šteti?

Ekvador naj bi se po poročanju nekaterih zahodnih medijev pripravljal na izročitev Juliana Assangea britanskim oblastem. Ustanovitelj spletne strani Wikileaks že šest let ni prestopil praga ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, kamor se je zatekel leta 2012 v strahu pred aretacijo in izročitvijo Združenim državam Amerike.

Domnevne priprave na njegovo izročitev je konec tedna razkril novinar spletnega portala The Intercept Glenn Greenwald, znan po svojem poročanju o aferi Snowden in programih množičnega nadzora spletnih in telefonskih komunikacij, ki so jih izvajale ameriške obveščevalne službe. 
 

Umik pravne zaščite

Po Greenwaldovih informacijah je ekvadorski predsednik Lenin Moreno v petek dopotoval v London, da bi se s predstavniki britanske vlade dogovoril o podrobnostih dogovora, s katerim bi se končal več let trajajoč diplomatski spor med državama, iz katerega ekvadorska vlada že dlje išče izhod.  Namero južnoameriške države so po poročanju Intercepta potrdili neimenovani viri na ekvadorskem zunanjem ministrstvu.



Ekvadorski predsednik naj bi bil pripravljen umakniti pravno zaščito, ki jo je Assangeu dodelil njegov predhodnik Rafael Correa. Lenin Moreno je že kmalu po prihodu na oblast nakazal, da do avstralskega disidenta ne goji nikakršnih simpatij. V zadnjem letu ga je opisal kot »hekerja« in nadlogo. Ekvador je Assangeu marca ukinil dostop do interneta in mu s tem preprečil tako rekoč vse stike z zunanjim svetom. Po poročanju Intercepta je bila glavni vzrok za to odločitev jeza španskih oblasti nad Assangeevimi tviti o Kataloniji.


 

Bojazen pred izročitvijo ZDA

Assange se je v poslopje ekvadorskega veleposlaništva v londonskem Knightsbridgeu zatekel junija 2012, potem ko so britanske oblasti proti njemu izdale nalog za pridržanje, ker je kršil pogoje začasnega izpusta iz pripora. Assange se je več let boril proti izročitvi na Švedsko, kjer so proti njemu uvedli preiskavo zaradi obtožb o posilstvu in spolnih napadih. Švedsko tožilstvo je maja lani zaradi pomanjkanja dokazov opustilo preiskavo, toda Assangeu je še vedno grozila aretacija zaradi kršitev pogojnega izpusta.



Assange je obtožbe na svoj račun vseskozi zanikal in vztrajal, da so te zgolj pretveza za njegovo izročitev ZDA, kjer bi mu lahko sodili zaradi razkrivanja ameriških državnih skrivnosti ter ogrožanja nacionalne varnosti.

Čeprav ZDA proti ustanovitelju Wikileaksa v vseh teh letih niso izdale mednarodnega naloga za pridržanje, so vidni člani Trumpove administracije, med njimi državni tožilec Jeff Sessions, njegovo privedbo pred sodišče označili kot prioriteto.