Smer razvoja: še eno podaljšanje brexita

Bruselj – Kljub novim predlogom britanskega premiera Borisa Johnsona na obzorju ni poti iz slepe ulice brexita. Tako spet postaja verjetnejši scenarij – še eno podaljšanje roka za izstop. Veljavni se bo iztekel na noč čarovnic, 31. oktobra.

Konec tedna je Johnson spet opravil nekaj telefonske diplomacije, denimo z nizozemskim premierom Markom Ruttejem. Nizozemec je po pogovorih tvitnil, da mora biti do vrha EU (17. in 18. oktobra) opravljenega še veliko dela.

Glede na sporočila po bruseljskem prejetju zadnjih predlogov je nemogoče pričakovati, da bi se v prihodnjih dneh lahko zgodil preboj. V evropski komisiji, državah članicah in evropskem parlamentu je veliko globokih dvomov o načrtih.

Ti da ne zadoščajo za rešitev meje na irskem otoku, saj je preveč stvari odprtih, denimo glede enotnega regulatornega režima.



Predlog, da Severna Irska ostane carinsko popolnoma vključena v Združeno kraljestvo, pomeni uvedbo nadzora. Kočljive so še fiktivne rešitve za carinski nadzor, ki ne bi potekal na meji (potrjene bi bile šele v fazi tranzicije do konca leta 2020 ali še dve leti pozneje).Tudi pravica severnoirskega parlamenta, da vsaka štiri leta odloča, ali bodo ostali v regulatornem režimu notranjega trga EU, ne zagotavlja predvidljivosti.

Solidarnost z Irsko

Načrti že tako niso sprejemljivi za Dublin in druge države članice so z njim solidarne. Pogovori z britanskimi predstavniki se bodo sicer nadaljevali že danes. Vsaj načelno velja, da Johnsonovi predlogi, ki so alternativa na Otoku osovraženemu irskemu varovalu v ločitvenem sporazumu, v tej obliki ne morejo biti podlaga za rešitev.

Po logiki Bruslja bi sprejetje Johnsonovega predloga onemogočilo izpolnitev treh osnovnih ciljev varovala: preprečevanje trdne meje, zagotavljanje sodelovanja sever–jug ter enotnega gospodarstva na irskem otoku, zavarovanje notranjega trga EU in položaja Irske v njem. Ti cilji bi omogočili nadaljevanje dosežkov velikonočnega sporazuma s konca devetdesetih let, ki je nekakšno jamstvo miru in stabilnosti na irskem otoku.

Finski premier Antti Rinne, ki predseduje svetu EU, je Johnsonu sporočil, da bi morali rešitev poiskati v tednu dni. Za Die Welt je dejal, da se je Johnson strinjal s takšnim časovnim okvirom. Rinne je pokazal pripravljenost EU27 na ugoditev še eni prošnji za podaljšanje roka za izstop, če oktobra ne bo dogovora in bi grozil kaotični brexit. »Zdi se, kot da je Johnson šele zdaj razumel, kako velika je zmešnjava, in ima težave s pripravljanjem predlogov za izhod iz nje,« je povedal.

Zadnji odlog sprejet aprila

Vrh EU je rok za brexit drugič podaljšal 10. aprila. Zanj je zaprosila takratna premierka Theresa May z utemeljitvijo, da potrebuje čas za parlamentarno potrditev ločitvenega sporazuma. To se ni zgodilo, njen naslednik pa sporazum, ki vključuje irsko varovalo, zavrača.

Po zakonu, ki ga je sprejel britanski parlament, bi Johnson moral zaprositi za podaljšanje rok za brexit, če do 19. oktobra ne bo sprejet noben sporazum.