Slovo ikone nageljnove revolucije

Letos spomladi je minilo petdeset let od nageljnove revolucije, s katero so Portugalci miroljubno in skoraj brez žrtev odpravili diktatorski režim, ki je v tej državi vztrajal polna štiri desetletja. Poimenovanje revolucije je navdihnilo dejanje Celeste Caeiro, gostilniške delavke iz Lizbone, ki je cvetove nageljnov podarila vojakom, ki so jih vstavili v cevi pušk. Caeirova je v 92. letu starosti umrla v petek, 15. novembra.

»Najlepši trenutek naše demokracije ne bi bil tako lep brez nje. Hvala za vse,« je ob njenem slovesu na družbenem omrežju X zapisal portugalski novinar Helio Carvalho, portugalski mediji so jo oklicali za »ikono revolucije«, portugalska komunistična partija pa se po poročanju tiskovne agencije Reuters »tovarišice Celeste« spominja kot »delovne ženske z močnimi prepričanji«.

Rojena v diktaturo

Celeste Caeiro se je rodila leta 1933 v Lizboni – ravno tistega leta, ko se je na Portugalskem vzpostavila diktatura Eestado Novo, ki ji je do leta 1968, ko ga je ustavila bolezen, poveljeval samodržec António de Oliveira Salazar.

Bodoča »ikona revolucije« je sprva hotela postati medicinska sestra, a zaradi težav s pljuči ni nikoli opravljala tega poklica. Zaposlila se je kot natakarica in prodajalka v trafiki ter tako redno prihajala v stik z odporniškim gibanjem, saj je delala v trafiki, ki je veljala za zbirališče levičarjev. V njej je tudi skrivala knjige, ki jih je prepovedal režim.

Kljub močnemu pečatu, ki ga je pustila v svetovni zgodovini, je bilo zasebno življenje dolgoletne članice portugalske komunistične partije vse prej kot posuto z rožami. FOTO: Patricia De Melo Moreira/AFP

Petindvajsetega aprila 1974 je lizbonska restavracija, v kateri je stregla, praznovala obletnico odprtja. Lastniki so kupili nageljne za pretežno žensko osebje. Vojaški udar je povzročil, da so odpovedali zabavo, Celeste Caeiro pa so poslali domov in ji rekli, naj vzame rože s sabo. Pozneje se je v intervjujih spominjala, kako jo je mlad vojak prosil za cigareto, ki pa je ni imela, zato mu je namesto tega dala nagelj. Nato jih je razdelila še drugim mimoidočim vojakom. Ti so rože položili v cevi svojih pušk, njihovo idejo pa so kopirali tudi drugod po mestu. Fotografije vojakov z nageljni v puškah so zakrožile po svetu in se pojavile na naslovnicah številnih množičnih medijev, državni udar pa je postal globalno znan kot revolucija nageljnov in simbol prehoda od vojaškega udara k miroljubni revoluciji.

Zgodovina se ji ni poklonila

A kljub močnemu pečatu, ki ga je pustila v svetovni zgodovini, je bilo zasebno življenje dolgoletne članice portugalske komunistične partije vse prej kot posuto z rožami. Od moža se je ločila zaradi nasilja v družini in s sabo vzela njuno triletno edinko, ki jo je vzgajala kot mati samohranilka. Leta 1988 je v požaru izgubila vse svoje imetje. Portugalski tednik Expresso je leta 2010 poročal, da se je na starost preživljala s 370 evri pokojnine; letos, ko se je ob navdušenju množice zbranih pojavila na slovesnosti ob obletnici nageljnove revolucije, so organizirali dobrodelno akcijo, s katero so ji omogočili nakup slušnega aparata.

»Njeno življenje je opomnik, da lahko tudi v najtežjih časih majhne geste spremenijo tok zgodovine – iste zgodovine, ki se ni nikoli poklonila Celeste Caeiro,« so enega izmed številnih poklonov povzeli na spletni strani tednika Portugal Resident.