V nadaljevanju preberite:

»Manjšina brez svojega šolstva nima prihodnosti,« poudarja Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Slovensko šolstvo pa je ranljiv sistem, ki bi ga lahko pomembno prizadela že lanska italijanska šolska reforma. Potrebuje posebno obravnavo – tako, kot velja za italijansko šolstvo v Sloveniji.

Predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin se je s predstavniki paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine in deželnega urada, pristojnega za slovenske šole, minuli teden srečal z italijanskim ministrom za izobraževanje Giuseppejem Valditaro. Ta se je strinjal z ustanovitvijo posebnega telesa (tako imenovanega omizja) za reševanje vprašanj, povezanih z manjšinskim šolstvom. To omizje bi lahko delovalo v okviru deželne šolske komisije v Furlaniji - Julijski krajini, kamor bi vključili tudi predstavnike ministrstva in deželne uprave. »Pričakujem, da se bodo nadaljnji koraki, ki zahtevajo pomoč dežele, zgodili v kratkem, morda že v začetku prihodnjega leta,« pravi Terpin.

Katera so glavna odprta vprašanja, ki zadevajo manjšinsko šolstvo v Italiji? Koliko učencev je vpisanih v slovenske šole?