Okoli 150 slovenskih zamejskih dijakov je v soboto v Gorici pripravilo shod in s slovenskimi pesmimi odgovorilo na fašistično provokacijo gibanja Blocco studentesco, ki je na zid pred slovenskim višješolskim centrom v Gorici nalepilo plakate z gesli gibanja, na ograjo zavoda pa izobesilo transparent v počastitev žrtev fojb.
Blocco studentesco je mladinska veja italijanskega skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Njegovi pripadniki so v petek na zid slovenskega višješolskega centra zapisali svoji gesli Boben avantgarde in Privrženi zmagi.
Na provokacijo so se odzvali tudi v Slovenski skupnosti, stranki Slovencev v Italiji. V pismu goriškemu prefektu Massimu Marchiesiellu in goriškemu županu
Rodolfu Ziberni so zapisali, da dejanje že samo po sebi predstavlja nepotrebno in škodljivo izzivanje za medsebojno spoštljivo vzdušje, ki je bilo vzpostavljeno v zadnjih letih.
Shod skrajnega desničarskega gibanja CasaPound na tržaških ulicah novembra lani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Dogodek je po navedbah pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti za Goriško
Julijana Čavdka toliko bolj nesprejemljiv, ker se je zgodil ravno na državni praznik, kulturni dan, v Sloveniji. »Še enkrat apeliram na vaju kot glavna predstavnika države in občine, da se naredi vse, kar je predvideno in kar je mogoče, da se v prihodnje taki neljubi dogodki ne bodo več ponavljali,« je zapisal Čavdek.
Iz gibanja Blocco studentesco pa so sporočili, da je bil cilj plakatne akcije iskanje dialoga z dijaki slovenskih šol, med katerimi da naj bi nekateri tudi obiskovali njihov sedež.
Dan spomina na žrtve fojb
V Italiji sicer danes praznujejo dan spomina na žrtve fojb. Ob tem je pri bazoviški fojbi potekala slovesnost, ki sta se je udeležila tudi italijanski notranji minister
Matteo Salvini in predsednik Evropskega parlamenta
Antonio Tajani. Tajani je ob robu dogodka po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa novinarjem dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in kdor zanika ta pojav, je sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Dan spomina je italijanski parlament uzakonil leta 2004, žrtve fojb in eksodusa so bile do takrat pozabljene, je dejal.
»Tu je na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani,« je dejal Tajani, žrtve pobojev pa označil za »žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave«.
Tajani je pred prihodom v Bazovico položil venec tudi k breznu Bršljanovca pri kraju Opčine pri Trstu. V njem so sicer povečini nemški vojaki, padli v zadnjih dneh bojev za Opčine in Trst.
Na slovesnosti je Salvini med drugim dejal, da so otroci, umrli v fojbah, in tisti, umrli v nacističnem taborišču Auschwitz, enaki. FOTO: Remo Casilli/Reuters
»Otroci iz fojb in Auschwitza enaki«
Italijanski notranji minister ter vodja Lige Salvini pa je preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil žrtev tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. »Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo,« je še zapisal.
Na slovesnosti pa je Salvini med drugim dejal, da so otroci, umrli v fojbah, in tisti, umrli v nacističnem taborišču Auschwitz, enaki: »Ne obstajajo mučenci kategorije A in B,« je dejal Salvini in dodal: »Ne obstaja nekakšen ampak za Auschwitz in nekakšen ampak v Bazovici. Eni in drugi so zločinci.«
Slovesnosti so se udeležili tudi številni pripadniki združenj ezulov ter predstavniki krajevnih oblasti, od predsednika deželne vlade FJK Massimiliana Fedrige do tržaškega župana Roberta Dipiazze ter več tržaških poslancev. Med udeleženci je bilo kakih 400 dijakov raznih šol iz FJK in drugih krajev v Italiji ter 800 pripadnikov združenja vojaškega rodu alpincev. Skupaj se je po navedbah spletnega portala TriestePrima zbralo kakih tri tisoč ljudi.
Mašo zadušnico je daroval tržaški škof Giampaolo Crepaldi, ki je poudaril dolžnost spominjanja na tragedijo povojnih pobojev. Spomnil se je tudi treh kristjanov, ki so našli nasilno smrt v tistih časih, Katoliška cerkev pa jih je razglasila za blažene, to so slovenski bogoslovec Lojze Grozde, hrvaški duhovnik Miroslav Bulešić in italijanski duhovnik Francesco Bonifacio.
Komentarji