Resen diplomatski škandal brez globljega cilja

Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta žalitve srbskega predsednika Aleksandra Vučića na račun Slovenije po zasedanju varnostnega sveta ZN o Kosovu označila za nesprejemljive in zanje zahtevala opravičilo.

Skriti cilj tovrstne komunikacije ne obstaja, Vučić je v hudi stiski, zato se znaša nad tistimi, nad katerimi misli, da se lahko znese brez posledic. Vse to zgolj zato, da nagovori svoje volilno telo, pojasnjuje Čedomir Stojković, beograjski odvetnik in opozicijski politični aktivist.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je na zasedanje varnostnega sveta OZN povabila žrtvi posilstva v času spopadov na Kosovu Vasfije Krasniči in Šihrete Tahiri. V govoru, ki ga je objavila tudi na družbenem omrežju X, je spomnila, da je današnji predsednik Srbije Aleksandar Vučić v času na Kosovu storjenih zločinov bil del režima nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, in od njega zahtevala opravičilo.

»Žrtve tega režima stojijo tu. Vzemite si čas in se jim opravičite. Pokažite, ali imate v sebi vsaj še trohico človečnosti,« je dejala.

Namesto opravičila napad

Vučić se ni opravičil, je pa Osmanijevo obtožil, da je pred prihodom na zasedanje v New Yorku lagala, da so ženske, ki jih je pripeljala s seboj, članice njenega kabineta. Potem ko se je izkazalo, da niso, jih protokol ZN po Vučićevih besedah ni spustil na zasedanje, dokler »ni posredovala ena od velikih sil«. V svojih izjavah za medije je nekatere zahodne države obtožil nastavljanja zanke Srbiji, med njimi tudi Slovenijo.

»Šokantno je, kaj so naredili. Govorili so o posiljenih ženskah, in ko človek to vidi, mu je težko. Potem pa ugotovite, da je to bila past, da ne morete odreagirati. Videli ste, da niso bili zaskrbljeni, bili so veseli. Spraševal sem se, za kaj gre, potem pa smo ugotovili, da so se dogovorili z Američani, Slovenci, Švicarji.«

Tako očitno stisnjen v kot na globalni sceni v neposrednem prenosu, je Vučić nadaljeval z iskanjem krivcev za svoj poraz in ni se ustavil niti pred primitivnimi žaljivkami: »Ne ve se, kdo je bil bolj odvraten, Slovenci ali kdo drug. A tudi to smo zdržali, ker sta pravica in resnica na naši strani. Ko imaš toliko na krožniku, pa moraš vseeno razmišljati tudi o gospodarstvu in napredku.«

Ne iščimo globine, kjer je ni

Vučiću v zadnjem času res ni lahko, v OZN se Srbiji vrstijo klofuta za klofuto, poleg odmevnega nastopa Osmanijeve pričakujejo še veliko podporo resoluciji o genocidu v Srebrenici, pod hudim pritiskom pa je tudi zaradi svoje proruske politike in politike na Zahodnem Balkanu. Kaj bi torej lahko bil globlji smisel zaostrovanja odnosov s Srbiji naklonjeno Slovenijo, smo vprašali Čedomirja Stojkovića, beograjskega odvetnika in političnega aktivista.

»Podobne težave ima vsak intelektualec in spodoben človek, ko skuša razumeti prostaka, zakaj pljuva ali urinira po ulici. Prostak ne počne tega zaradi nikakršnega cilja, ampak zaradi odsotnosti osnovne spodobnosti. Tako tudi politični skrajneži ne premorejo kulture, to je pač osnovna lastnost skrajnežev, kot je Vučić, ki svoj odnos do kulture kaže tudi s tem, da v vseh letih na oblasti ni postavil niti ene kulturne ustanove, številne pa je uničil,« pravi Stojković.

»Kdor Vučića pozna, ve, da je leta 2024, leta 2004 ali leta 1994 to isti človek. Za kratko obdobje je vmes uspel igrati podobo proevropskega spodobnega politika in s tem je prepričal ozek krog ljudi, v resnici pa je voditelj podobno primitivnega kova kot Čečen Ramzan Kadirov, le da se Kadirov vede, kot od njega pričakuje Rusija, Vučić pa se je prilagodil Evropski uniji in Nato zvezi, ki ga obkrožata,« pravi Stojkovič.

Zdrs Vučića v prostaštvo sogovornik ne vidi kot zdrs, ampak kot vrnitev na »tovarniške nastavitve«, ki vključujejo tudi odkriti šovinizem. Vsi narodi nekdanje Jugoslavije so za tabor Srbske radikalne stranke, iz katerega izhaja tudi Vučić, nižja vrsta, oni na druge narode v regiji gledajo podobno, kot so Nemci nekoč gledali na Jude.

»Ko Aleksandar Vučić danes reče, da so Slovenci odvratni, on res misli, da so Slovenci odvratni kot nižja vrsta. Se pa kot politik vendarle ustavi in ne izreče te zadnje tri besede,« doda Stojković.