Ko so talibi v Afganistanu prevzeli oblast, je postalo skrb vzbujajoče vprašanje o pravicah tamkajšnjih žensk. V 90. letih so bile skorajda povsem izključene iz javnega življenja. Predstavnik talibov je na vprašanje, koliko svobode bodo dopustili Afganistankam, odgovoril ohlapno: Imele bodo svobodo, ampak v okviru šeriatskega prava. Kaj konkretno to pomeni za tamkajšnje prebivalke?

Med letoma 1996 in 2001, ko so v državi vladali talibi, deklice, starejše od deset let, niso smele hoditi v šolo, poleg tega so morale ženske nositi burke. Politolog in strokovnjak za islam Primož Šterbenc pravi, da je za zdaj še nemogoče odgovoriti na vprašanje, kaj čaka Afganistanke. Katera področja družbenega delovanja jim bodo dostopna in ali bodo imele možnost izobraževanja.

»Talibi bodo nekaj časa ravnali pragmatično, da pridobijo simpatije mednarodne skupnosti. Doseči želijo diplomatsko priznanje in ekonomsko pomoč. Tudi največja zaveznika, Pakistan in Kitajska, zahtevata deradikalizacijo. Ampak njihova naravna tendenca gre v smeri deobandske teološke šole in paštunvalija, ki pa sta izrazito neprijazna do žensk.«



Da bi dobro razumeli zapleteno afganistansko realnost in islamsko pravo, je potrebno najprej poznati osnovne pojme. Zahodna javnost namreč pogosto zmotno meni, da je islamsko oziroma z bolj spektakularnim zahodnjaškim izrazom poimenovano šeriatsko pravo enoznačno, vgravirano v kamen.

Posamezne doktrine oziroma šole ga lahko interpretirajo vsaka na svoj način. Talibi so goreči suniti. Gre za strujo islama, ki ji pripada okrog 85 odstotkov od 1,9 milijarde svetovnih muslimanov. Najbolj liberalna med štirimi sunitskimi pravnimi šolami je hanafi, ki na primer edina ne zahteva, da mora ženska pred poroko dobiti privolitev moškega sorodnika.

»Talibi pa so sprejeli neko specifično doktrino, ki je izšla iz hanafi šole, ampak prerasla v bistveno bolj konservativno smer. Gre za doktrino deoband, ki daje poudarek posnemanju sodb duhovščine iz preteklosti, lahko tudi iz 19. stoletja. To seveda skoraj praviloma pomeni bolj konservativne sodbe,« pojasnjuje Šterbenc. Ko se torej pravne šole ob specifičnih drobnih vsakdanjih vprašanjih, kaj ženske smejo in česa ne, zanašajo na deoband, o liberalnosti ne moremo govoriti.

Rdeče črte še niso prekoračili

A je ob omembi islamskega oziroma šeriatskega prava zelo pomembno tudi zavedanje, da šovinistična in izrazito protiženska nastrojenost pri talibih ne izhaja iz njihove religijske pripadnosti, pač pa iz etnične kulture. »Talibi so Paštuni, ki se ravnajo po pravnem zakoniku, imenovanem paštunvali. V njem so različni izreki in pravna pravila, ki jm talibi dajejo velik pomen. Eden od rekov se, na primer, glasi: 'Za žensko je najbolje, da je doma ali pod zemljo.' Ko so bile leta 1996 po talibski osvojitvi Kabula uvedene burke, to ni imelo povezave z islamom, pač pa je zapoved izhajala iz paštunvalija,« pojasnjuje Primož Šterbenc.

Zagotovo gre inercija v Afganistanu zdaj vedno bolj v prid jemanja svoboščin, ki so si jih v 20 letih priborile tamkajšnje prebivalke. »Talibi so imeli precej časa za razmišljanje, kako se bodo pokazali svetu, ko bodo osvojili oblast. Težava je, da niso nikoli hoteli specificirati svojega programa, tudi pogajanja v Dohi med njimi in afganistansko vlado so zato po letu in pol propadla. Vseskozi so trdili, da bi radi uredili državo v skladu z islamskim pravom, ko pa je kdo hotel konkreten odgovor, ga niso dali,« še dodaja Šterbenc.



Vse to daje slutiti, da je za tem oportunizem, tudi zato bodo najbrž ženskam vsaj na začetku še nekoliko prizanesli. Kljub vsemu pa moramo paziti, še opozarja profesor, da ne bomo na stanje v tej državi gledali z zahodnjaške percepcije. Če ženske tam želijo nositi hidžab, ker so na islam ponosne in želijo pokazati, da so muslimanke, moramo to sprejeti.

BBC je citiral eno od Afganistank, ki je dejala: »Če bomo lahko delale in se izobraževale, kar zame predstavlja definicijo svobode, rdeče črte talibi še niso prekoračili. Dokler je zaščitena moja pravica do šolanja in dela, me ne moti niti, če moram nositi hidžab. Živim v islamski državi in sem pripravljena sprejeti islamski način oblačenja.«

Za zdaj rdeče črte talibi še niso prestopili. Veliko bo odvisno tudi od geopolitičnega dogajanja. Če bi nanje pritisnila celotna mednarodna skupnost, bi morali popustiti. Tako pa vsaj Pakistan, Kitajska in Rusija skrbijo za svoje interese in zato je od njih v veliki meri odvisna tudi usoda žensk v Afganistanu.