Irski preobrat: od bega pred lakoto do Silicijevih dokov

V nadaljevanju preberite: 

»Želim ustvariti tako popolno sliko Dublina, da bi mesto tudi v primeru, da bi nekega dne izginilo z obličja Zemlje, lahko postavili na novo po opisu iz moje knjige,« je o svojem romanu Ulikses zapisal James Joyce. Kultno delo je bilo objavljeno 2. februarja 1922, prav na 40. rojstni dan velikega irskega pisatelja, ki si ni mogel predstavljati, kakšne spremembe bosta doživela Irska in njegovo rojstno mesto v naslednjih sto letih.

Sam Dublin, ki so ga leta 841 ustanovili Vikingi, ima zdaj dobrih 600 tisoč prebivalcev, še enkrat več kot v Joyceovih časih. In glede na vse velikane irske in svetovne književnosti, ki so živeli in ustvarjali v njem, je bil leta 2010 več kot zasluženo razglašen za Unescovo mesto literature. V širšem metropolitanskem območju, ki obsega skoraj sedem tisoč kvadratnih kilometrov (za približno tretjino Slovenije), zdaj živi že več kot dva milijona ljudi oziroma kar 40 odstotkov prebivalcev irske republike. Ta je v zadnjih šestih desetletjih doživela impresivno preobrazbo iz ene najrevnejših zahodnoevropskih držav v eno najbogatejših in tehnološko najrazvitejših.