Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Kot bi človek prelomil šibico

Previsok jambor se ni mogel upreti orkanski moči vetra. Vodne trombe se pojavljajo tudi pri nas.
Bayesian so zgradili leta 2008 v ladjedelnici Perini Navi in jo temeljito obnovili leta 2020. FOTO: Boat International
Bayesian so zgradili leta 2008 v ladjedelnici Perini Navi in jo temeljito obnovili leta 2020. FOTO: Boat International
20. 8. 2024 | 16:21
20. 8. 2024 | 19:10
4:10

Le kako je mogoče, da je vodna tromba v ponedeljek zjutraj potopila 56 metrov dolgo jadrnico Bayesian, ki je bila zasidrana v Tirenskem morju pred majhnim ribiškim krajem Porticello blizu Palerma?

Zelo razkošna in velika jadrnica, ki se je ponašala s kar 75 metrov visokim glavnim jamborjem, se je zdela nepotopljiva. Toda viharni vrtinec je ladjo potopil. Natančno dinamiko in razloge potopa preiskovalci nesreče še preiskujejo. Je pa palermski ribič povedal, da je neurje trajalo vsega četrt ure in da je visok jambor prispeval k prevrnitvi velike jadrnice tako, da je zajela vodo in se začela potapljati.

image_alt
Video dokumentira, da je morje jahto pogoltnilo v 60 sekundah

Ladjedelski inženir Franco Cossutta iz Križa pri Trstu je za Delo povedal, da je ladjedelnica Perini Navi v Viareggiu, kjer so zgradili jahto Bayesian, znana po gradnji velikih razkošnih jaht in zelo uspešna ter spoštovana specializirana ladjedelnica.

Šibka točka jadrnice je bil verjetno prav izredno visok jambor, ki ni bil grajen za takšno ekstremno moč vetra, saj ga je prelomil, kot bi človek prelomil šibico. Hkrati je previsok jambor lahko deloval na nestabilnost plovila.

Najmočnejši tornado pri nas leta 1986

Aluminijasti jambor na jahti Bayesian je s 75 metri višine veljal za najvišjega tovrstnega na svetu. FOTO: Baia Santa Nicolicchia/Fabio La via Reuters
Aluminijasti jambor na jahti Bayesian je s 75 metri višine veljal za najvišjega tovrstnega na svetu. FOTO: Baia Santa Nicolicchia/Fabio La via Reuters
Sinoptik z Arsa Branko Gregorčič pojasnjuje, da je vodne trombe težko vnaprej predvideti.

Nastanejo tedaj, ko se v različnih plasteh ozračja pojavijo navzkrižni vetrovi, ko na različnih višinah pihajo vetrovi v različne smeri. To striženje vetrov povzroči začetno vrtinčenje gibanje zraka navzgor, ki ga nad morjem še pospeši izparevanje toplega morja.

Če je ozračje nad morjem toplejše od morja, to še pospeši sproščanje energije in srkanje zraka kot v nekakšnem lijaku navzgor. Zrak vrtinči z izjemno hitrostjo in močjo. Vrtinec se lažje razvije nad ravno površino (morjem) ali planoto in težje nad razgibanim terenom. Ko vodna tromba preide nad kopno, ji rečemo tornado.

Leta 1916 je izredno močan tornado v novem predmestju Dunaja povzročil smrt 30 ljudi. Manjši tornado so lani 1. avgusta zabeležili pri Ilirski Bistrici.

Najdalj trajajoči in najmočnejši tornado pri nas so zabeležili 23. avgusta 1986, ko je potoval od Javornika, mimo Vrhnike do Tomišlja na južnem obronku Ljubljanskega barja.

image_alt
Vsi potniki na potopljeni jahti gostje pogrešanega britanskega magnata

Prehod vodne trombe pri Piranu dvignil fička

Vodne trombe ali pijavice pogosto doživimo ob hrvaškem, vendar tudi ob slovenskem morju. Na Fornačah pred Piranom so na primer pred 45 leti doživeli tak prehod vodne trombe na kopno, kjer je vrtinec nekaj metrov v zrak dvignil fička.

Sicer pa manjša vrtinčenja zraka tudi na slovenskem morju opažajo skoraj vsako leto ali vsaj vsakih nekaj let. Branko Gregorčič pravi, da je ravno avgusta in septembra ozračje največkrat takšno, da sproži vrtinčenja zraka. Vendar doslej ni šlo za tako hude posledice, če izvzamemo nesrečo 30-metrskega plovila pred 32 leti v bližini rovinjskega Crvenega otoka, kjer sta umrla dva Slovenca.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine