Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Senatorka Tatjana Rojc: »Bazovica nas definira kot ljudi«

Na slovesnosti v spomin na leta 1930 ustreljene bazoviške žrtve so odmevale tudi obsodbe rasizma in pozivi k strpnosti.
Bazoviški in podobni spomeniki predstavljajo dragocene in avtentične pomnike, je na slovesnosti med drugim povedala senatorka Tatjana Rojc. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Bazoviški in podobni spomeniki predstavljajo dragocene in avtentične pomnike, je na slovesnosti med drugim povedala senatorka Tatjana Rojc. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
STA
9. 9. 2018 | 18:28
9. 9. 2018 | 18:30
4:40
Pred spomenikom na gmajni pri Bazovici se je popoldne odvila osrednja slovesnost v spomin na leta 1930 ustreljene bazoviške junake. Kot je poudarila osrednja govornica, senatorka Tatjana Rojc, nas Bazovica definira kot ljudi v naši lestvici vrednot. Na slovesnosti so odmevale tudi obsodbe rasizma in pozivi k strpnosti.

Senatorka in predstavnica slovenske narodne skupnosti v Italiji Rojčeva je opozorila na potrebo po ohranjanju spomina na dogodke v Bazovici: »Družba, ki je ne ganejo zvoki, ki predstavljajo spomin na narod ali na padlega prijatelja – to je družba ali narod mrtvih.«
 

Zvok Bazovice, ki definira lestvico vrednot


»Bazovica nas s svojim zvokom definira kot ljudi v naši hierarhični lestvici vrednot, ki ima od začetka naše zavestne biti za osnovno vodilo svobodo, enakost, bratstvo,« je poudarila senatorka. Kot je ob tem ocenila, »brez bazoviških žrtev bi se naše življenje verjetno nikoli ne razvijalo s tistim prepotrebnim pogumom, uporno ter v spoštovanju do drugih, ki nikoli ni umanjkalo, tudi to tistih, ki ne delijo našega svetovnonazorskega prepričanja«.

Bolj kot fašistično nasilje v preteklosti po prepričanju Rojčeve našo skupnost in naš svet uničujeta preveliko lagodje, in »arogantno prepričanje, da je dovolj, da se politika, kultura, gospodarstvo osredotočijo na delitev javnih sredstev našim ustanovam in društvom, da je pomembnejši le, kdor bolj nespametno in zgolj v svojo korist dviga glas in omalovaževalno kaže s prstom na druge (...), ki rušilno podtika laži in neti spore med nami, ne predstavi pa nikakršnega načrta ali programskega predloga, da bi ga skupaj predebatirali«.
 

Nove patrulje krožijo po Trstu


Tako kot leta 1930 tudi v letu 2018 nove patrulje krožijo po Trstu in iščejo nove nedolžne žrtve med ponižanimi in razžaljenimi. Senatorka je zato posvarila pred netenjem strahu pred tujci in migranti. »Netiti strah pred njimi pomeni netiti strah tudi pred tistimi Primorci, ki so vse od začetka prejšnjega stoletja prepluli oceane v begu pred diktaturo in v iskanju nove bodočnosti,« je navedla.

Spomin na bazoviške dogodke tako predstavlja vrednote, ki nas opredeljujejo in so podstat biti slovenske narodne skupnosti, bazoviški in podobni spomeniki pa predstavljajo dragocene in avtentične pomnike, je še dejala Rojčeva.

Ob tem je povedala, da »noben zakon nam ne bo mogel jamčiti obstoja, nobeno zagotovljeno politično zastopstvo nam ne bo moglo krojiti prihodnosti, če ne bomo strnili svojih misli in postrojili svojih vrst v skupnem načrtovanju svoje prihodnosti in z njo prihodnosti bodočih generacij«.
 

Italija ni nikoli zares obračunala s preteklostjo


Drugi osrednji govornik, predsednik Novinarskega krožka v Trstu Pierluigi Sabatti, je problematiziral odnos italijanske države, ki nikoli ni zares obračunala s svojo fašistično preteklostjo, zaradi česar se danes nekaznovano uporabljajo fašistični simboli in gesla. Posledica tega je po njegovem rasizem, ki se je tu pokazal v nasilnem odnosu do Slovencev, danes pa je uperjen proti migrantom.

Pohodu novega fašizma, neupravičenemu strahu in sejanju sovraštva se moramo po besedah Sabattija upreti s sredstvi, ki so nam na voljo, tako da širimo svoje misli in ideale ter širimo kulturo svobode nasproti kulturi brezbrižnosti.

Slovesnosti, ki se je začela s prihodom udeležencev spominskega planinskega pohoda, nadaljevala pa se je s kulturno-umetniškim programom in polaganjem vencev pred spomenikom, so se med drugimi udeležili tudi evropska komisarka Violeta Bulc, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk in deželni svetnik Igor Gabrovec.

S tradicionalnimi spominskimi slovesnostmi vsako leto obudijo spomin na štiri junake, člane tajne organizacije Borba: Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča. Obsojeni so bili zaradi izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine