Čez osem dni se bodo Belorusi odločali, kdo bo novi predsednik države, predvolilno kampanjo, iz katere so izločili vse resne protikandidate dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, pa so popestrile množične opozicijske demonstracije in aretacije ruskih »plačancev«, ki jih beloruske oblati obtožujejo, da so hoteli z izzivanjem neredov pomagati opoziciji.

Lukašenko, ki bo konec avgusta dopolnil 66 let, je predsednik Belorusije vse od leta 1994, ko so v tej nekdanji sovjetski socialistični republiki z novo ustavo uvedli ta položaj. Mednarodna skupnost doslej ni še nobenih beloruskih predsedniških volitev priznala za demokratične in poštene in nič ne kaže, da bo tokrat spremenila svoje dosedanje mnenje. Na glasovanje o »novem« voditelju države, ki se bo odvijalo naslednjo nedeljo, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi svojih opazovalcev sploh ne bo poslala.





Oblasti dolgoletnega predsednika, ki so ga zahodni mediji že pred leti razglasili za »zadnjega evropskega diktatorja«, so poskrbele, da so zaradi suma o domnevno zagrešenih kaznivih dejanjih iz predvolilne tekme izpadli edini trije kandidati, ki bi imeli možnosti, da ogrozijo Lukašenka. Namesto najbolj priljubljenega med njimi, blogerja Sergeja Tihanovskega, je kot kandidatka vskočila njegova žena Svetlana, ki so jo podprli tudi v volilnih štabih drugih dveh izločenih vodilnih opozicijskih kandidatov, bankirja Viktorja Barbarike in nekdanjega diplomata Valerija Cepkala, a vse uradne javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo dosedanji predsednik vsaj s tričetrtinsko večino zmagal že v prvem krogu glasovanja. Čeprav takšnega upora že dolgo ni bilo, saj se je v četrtek v Minsku na množičnih protestih proti Lukašenku zbralo okoli 60.000 podpornikov kandidatke opozicije, podeželje za spremembe ne bo glasovalo.





Poleg demonstracij je kampanjo popestril še mednarodni škandal, v katerega naj bi bila vmešana prijateljska soseda Rusija, s katero sta z Belorusijo celo v nekakšni ohlapni konfederativni navezi. Pred dnevi so namreč priprli 33 ruskih državljanov, ki so vsi pripadniki razvpite in v domovini formalno prepovedane ruske privatne vojske »Wagner«, in jih obtožili, da so hoteli v sodelovanju z blogerjem Tihanovskim pripraviti množične nerede. Še kakih 170 podobnih ruskih »vpadnikov« še iščejo, so sporočili iz Minska. V Moskvi so tovrstne obtožbe označili za čisti nesmisel, iz zunanjega ministrstva pa sporočili, da so beloruske oblasti zaprle uslužbence zasebne ruske agencije, ki po svetu varuje naftne družbe. Imeli naj bi že plačane vozovnice za polet iz Minska v Istanbul, a so zamudili polet, medtem ko je del njihovih kolegov tja odpotoval.




 

Ruska pomoč opoziciji?

Nekateri analitiki opozarjajo, da lahko ta »škandal« ogrozi dobre beloruske odnose z veliko vzhodno sosedo. Ruski predsednik Vladimir Putin se o aretaciji 33 ruskih državljanov (še) ni pogovarjal s svojim beloruskim kolegom, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah niso priprti storili nič nezakonitega, zato v Moskvi pričakujejo, da jih bodo čim prej spustili na prostost.

»Belorusko-ruski odnosi še nikoli niso bili na tako nizki, krizni ravni,« je za ruski časnik Kommersant povedal beloruski politolog Pjotr Petrovski. Po njegovih besedah toliko ruskih sledov v beloruski predvolilni kampanji še ni bilo opaziti. A če mu gre verjeti, teh sledov s svojo podporo sedanjim prijateljskim oblastem ne pušča Kremelj, temveč ruska opozicija in poslovneži, kakor sta nekdanja opozicijska kandidatka na ruskih predsedniških volitvah Ksenija Sobčak in oligarh Oleg Deripaska, ki sta menda podpirala blogerja Tihanovskega.