V nadaljevanju preberite:

Če so kdaj obstajale možnosti za združitev obeh Korej, so zdaj te za dolgo – morda tudi za vedno – usahnile. V letu, v katerem bodo zaznamovali 75. obletnico začetka korejske vojne, se severovzhodna Azija pripravlja na velike pretrese na Korejskem polotoku, in to z dvema epicentroma. Eden je že dolgo na severu. Drugi bo očitno na jugu.

Sanje o obnovitvi dialoga med Seulom in Pjongjangom so se razblinile, ko je Severna Koreja poslala na bojišče od 10.000 do 12.000 vojakov, ki se za ruske interese borijo proti ukrajinskim silam.

To samo po sebi bistveno ne vpliva na razmerje sil v vojni, ki traja skoraj tri leta, je pa vloga Severne Koreje v internacionalizaciji ukrajinske krize dovolj velika in večplastna, da je mogoče zatrditi, da so bile s tem pretrgane tanke niti komunikacije med Seulom in Pjongjangom.

Južna Koreja je poslala na bojišča v Ukrajini in Rusiji agente vojaške obveščevalne službe, ki pozorno spremljajo, kaj tam počnejo severnokorejski vojaki, katere vojaške taktike uporabljajo, katero sodobno opremo poznajo in kako visoka je bojna morala v elitnih enotah, ki bi morale biti pripravljene na morebitne operacije na Korejskem polotoku.