Neomejen dostop | že od 9,99€
Rusko sodišče je pediatrinjo Nadeždo Bujanovo obsodilo na pet let in pol zapora zaradi protivojnih komentarjev, ki naj bi jih zdravnica izrekla med posvetom s pacientom, poroča britanski Guardian.
Bujanovo je januarja Anastasia Akinšina, bivša soproga enega izmed preminulih ruskih vojakov, obtožila, češ da je zdravnica njenega moža označila za »legitimno tarčo Ukrajine« in da je krivdo za trenutno vojno prevalila na Rusijo.
Bujanova je v svoji izjavi sicer trdila, da je nedolžna in da je »zgolj zdravnica«, a jo je sodnica Olga Felina obsodila, kljub temu da ni bilo javnih dokazov o pogovoru in da so se tožilci zanašali zgolj na pričanje Akinšinove in njenega sina, piše BBC. »To je absurdno, čisti absurd,« je po obtožbi dejala zdravnica.
Odvetnik Bujanove Leonid Solovyev je povedal, da je bila zdravnica tarča zaradi njenih ukrajinskih korenin in da tožilci niso imeli konkretnih dokazov proti njej. Pediatrinja je bila na koncu obsojena zaradi širjenja lažnih informacij glede ruske operacije v Ukrajini. Od začetka ruske invazije leta 2022 je Rusija zakon proti širjenju lažnih informacij često uporabljala kot sredstvo za utišanje vojnih kritikov.
Prav tako se je na stran zdravnice postavila vdova pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega Julija Navalna, ki je na družbeno omrežje X zapisala: »Putinov sistem je organiziral zrežirano sojenje. Osebo so vrgli v zapor zaradi popolnoma izmišljenega primera.«
Primer Bujanove, ki je bila rojena v Lvovu, še dodatno izpostavlja represijo, ki jo izvaja Rusija, medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje. Nekateri prebivalci poročajo, da je represija ustvarila atmosfero strahu – obtožbe se namreč menda pojavljajo tudi med sosedi in prijatelji –, ki spominja na čase pod Stalinovo diktaturo.
Pred kratkim je rusko sodišče moškega obsodilo na trinajst let zapora, češ da je doniral okoli petdeset evrov nemški fundaciji, ki podpira Ukrajino. Njegov primer je zelo podoben primeru baletne plesalke Ksenie Kareline, ki je bila prav tako obsojena na dvanajst let zapora zaradi donacije organizaciji, ki je na ukrajinski strani.
Od začetka vojne naj bi v Rusiji imeli že 800 političnih zapornikov, navaja nevladna organizacija za človekove pravice Memorial, preiskovalna medijska hiša Proekt pa je ocenila, da so ruske oblasti v zadnjih šestih letih preganjale več kot 116.000 aktivistov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji