Ruska ocena po srečanju Biden-Putin: konstruktivno, a brez iluzij

Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina je bilo prvo vrhunsko srečanje z njegovim ameriškim kolegom Joejem Bidnom, ki da je zelo izkušen politik, konstruktivno in pragmatično. Kakor so v Moskvi že prej napovedovali, med pogovori ni prišlo do nobenih bistvenih premikov, a predsednika sta se dogovorila vsaj to, da bosta Moskva in Washington poskušala obnoviti diplomatske stike ter se začela pogovarjati o omejevanju jedrske oborožitve in skupnem boju proti kibernetskim napadom.

»Kakšne nove iluzije? Saj še starih prej nisem imel,« je Putin na svoji ločeni tiskovni konferenci na kratko odgovoril na vprašanje, ali ima po srečanju kakšno iluzijo, da se lahko nadvse skrhani odnosi med državama popravijo. Povedal je, da se bosta veleposlanika obeh držav, ki sta še vedno doma na posvetih, vrnila na svoja položaja. Z Bidnom, ki ga je pohvalil, ker je ZDA vrnil v sporazum Novi start, pa sta se tudi dogovorila, da se bosta zunanji ministrstvi dveh največjih jedrskih sil na svetu začeli dogovarjati o nadaljnjih korakih za zagotavljanje strateške stabilnosti oziroma varnosti. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da se bosta državi začeli pogovarjati tudi o skupnem nastopu proti kibernetskim napadom. Opozoril je, da največ tovrstnega kriminala prihaja prav iz ZDA, a da v Moskvi zato ne obtožujejo ameriških oblasti za organizacijo napadov.

Dodal je, da sta se z ameriškim kolegom pogovarjala tudi o morebitni vzpostavitvi enotne politike do Arktike, boj proti pandemiji koronavirusa pa da sta omenila le mimogrede. V razpravi o Ukrajini je Biden podprl spoštovanje minških dogovorov, Putin pa je novinarje spomnil, da je prav Kijev tisti, ki bi ju hotel spremeniti. Na vprašanje o ruskih pritiskih na Ukrajino je odvrnil, da njegova država pripravlja vojaške vaje na svojem ozemlju, v nasprotju z ameriškimi »kolegi«, ki svojo oborožitev prav zdaj kopičijo tik ob ruski meji.



Po besedah ruskega predsednika je Biden sprožil tudi temo človekovih pravic oziroma ruskega odnosa do opozicije, on pa je kot primer njihovega nespoštovanja omenil ameriško koncentracijsko taborišče v kubanskem Guantanamu. O »rdečih črtah«, ki jih drug drugemu ne bosta dovolila prestopiti, se menda nista pogovarjala. Na vprašanje, ali je na pogovoru dobil zagotovila, da se ne bo ponovila zgodba z vrhom med njim in Bidnovim predhodnikom Donaldom Trumpom, po katerem so ZDA uvedle novi paket sankcij proti Rusiji, je odvrnil: »Če se bo to zgodilo, bomo lahko spet govorili o še eni zamujeni priložnosti.«

O tem, kaj vse naj bi se predsednika in njuni delegaciji pogovarjali, je že dan prej razkril dolgoletni Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Dnevni red je bil dolg, na njem pa so se znašli strateška stabilnost, boj proti koronavirusu, možnosti gospodarskega sodelovanja, ponovno odpiranje diplomatskih predstavništev v obeh državah, informacijska varnost in boj proti kibernetskemu kriminalu, omejevanje podnebnih sprememb in politika do Arktike. »Regionalne probleme smo pustili za desert: Bližnji vzhod, Sirijo, Libijo, iranski jedrski program, Afganistan, Korejski polotok, Gorski Karabah in seveda Ukrajino,« je za rusko agencijo Tass razložil ruski diplomat. Ni pričakoval, da bo prišlo do kakšnega dogovora.

Zaradi tovrstnih vnaprejšnjih, nadvse zadržanih izjav uradnih predstavnikov Moskve so ruski poročevalci v Ženevo prileteli brez velikih pričakovanj, precej posmeha med njimi pa so poželi »plonk listki«, s katerimi si je Biden pomagal na začetku srečanja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je tik pred začetkom vrha še enkrat pojasnil, da ta »ne more biti zgodovinski in da na njem ni mogoče pričakovati nikakršnih premikov«.

»A že zgolj dejstvo, da sta se predsednika kljub vsemu odločila za srečanje in začela odkrito govoriti o problemih, je samo po sebi dosežek,« je Peskov povedal za rusko državno televizijo. Opozoril je, da ameriške izjave tik pred srečanjem, da je treba Rusijo kaznovati, nanjo pritiskati in jo omejevati, niso prispevale k »izboljšanju ozračja«. Še posebej je izpostavil Bidnove besede o »hipotetični možnosti«, da Ukrajina stopi v Nato. Putin je namreč že pred dnevi izjavil, da bi bila za Moskvo to prekoračitev »rdeče črte«.



Putin je bil na svojem predsedniškem položaju udeleženec štirih vrhunskih srečanj s svojimi ameriškimi kolegi: dvakrat z Georgeom Bushem mlajšim, po enkrat z Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom. Slednji je že peti predsednik ZDA, s katerim ima opravka dolgoletni ruski voditelj. S poslavljajočim se demokratom Billom Clintonom se je potem, ko je bil marca 2000 izvoljen za predsednika, srečal trikrat.

Z njegovim republikanskim naslednikom Bushem sta si prav na včerajšnji dan pred 20 leti prvič iz oči v oči pogledala v Sloveniji, štiri leta kasneje pa sta se na vrhunskem srečanju dobila na Slovaškem. Ko je moral zaradi ustavnih razlogov štiri leta »počivati« kot zvezni premier in je posle predsednika države opravljal Dmitrij Medvedjev, je julija 2009 pri sebi doma gostil demokratskega predsednika Baracka Obamo, ki je, kakor je takrat poročalo novičarsko spletišče Politico, zapustil gostitelja s precej boljšim mnenjem, kakor ga je imel ob prihodu. Julija 2018 se je Putin na vrhu v Helsinkih srečal z republikancem Trumpom.