Roberta Metsola zlahka, Ursula von der Leyen težje

Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu na tajnem glasovanju za še en predsedniški mandat izvolil Maltežanko Roberto Metsolo, ki prihaja iz desnosredinske EPP. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. Mandat na čelu evropskega parlamenta traja dve leti in pol.

Delež poslank navzdol, več kot polovica novincev

Petinštiridesetletna Maltežanka je bila izvoljena za prvo polovico petletnega mandata. Njena edina protikandidatka je bila nekdanja španska ministrica za enakopravnost Irene Montero (Levica). Prejela je 61 glasov. Svoj glas je oddalo 699 poslancev od 720, veljavnih je bilo 623 glasovnic, za izvolitev pa je bila potrebna absolutna večina.

Roberta Metsola, ki je napovedala, da se bo zavzemala za močan parlament in močno EU, visoko podporo razume kot sporočilo, da predstavlja proevropsko večino. Napovedala je, da bo sodelovala z vsemi, da bo parlament lahko kos izzivom, ki ga čakajo.

Po izvolitvi pa je na novinarski konferenci na vprašanje, ali je bil ob močni podpori porušen sanitarni kordon oziroma zavračanje sodelovanja s skrajno desnico, odgovorila, da želi oblikovati zavezništva in graditi mostove ter ne želi ugibati, kdo jo je podprl, saj je bilo glasovanje tajno. »Sredina je vzdržala in na tem nameravam graditi,« je napovedala po pisanju STA.

V aktualnem sklicu evropskega parlamenta sicer delujeta dve novi skrajno desničarski poslanski skupini. Prva so Domoljubi za Evropo (PfE), ki so s 84 poslanci tretja najmočnejša skupina, za EPP in socialisti. Združujejo Nacionalni zbor Marine Le Pen, Fidesz Viktorja Orbána, Ano nekdanjega češkega premiera Andreja Babiša ... Manjša nova skupina s 25 poslanci pa se je poimenovala Evropa suverenih nacij (ESN). Njihovo jedro je Alternativa za Nemčijo. Za bolj zmerno velja skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri tempo narekuje voditeljica Bratov Italije Giorgia Meloni.

INFOGRAFIKA: Delo

V Bruslju vsak zase, doma vsi skupaj

Bolj napeto bo jutri

Bolj napet parlamentarni dan bo četrtek, ko bodo evropski poslanci odločali o predlogu, da bi predsednica evropske komisije­­­­­­­ Ursula von der Leyen dobila še en petletni mandat v bruseljski palači Berlaymont. Proevropsko jedro, EPP, socialisti in liberalci imajo sicer dovolj glasov za njeno izvolitev, a na tajnem glasovanju se lahko zgodijo presenečenja. Tudi v svoji skupini, EPP, utegne Nemka izgubiti nekaj poslanskih glasov, po eni od ocen približno deset odstotkov.

Med negotovimi strankami v tej skupini so slovenska SDS in francoski republikanci. Na drugi strani lahko pričakuje še glasove dela Zelenih in ECR. Tako v liberalnem kot v socialističnem taboru so od Ursule von der Leyen zahtevali, da ne bo sodelovala s skrajno desnico, vključno z ECR.

Vsaj liberalcem je zagotovila, da strukturiranega sodelovanja z ECR ne bo. V tej skupini sicer zatrjujejo, da se bodo njihovi poslanci sami odločili, kako bodo glasovali. Po številnih špekulacijah bo Giorgii Meloni v zameno za glasove zagotovljen močan komisarski položaj za Italijo.

Socialisti in liberalci zahtevajo tudi vztrajanje Ursule von der Leyen pri zelenem načrtu. V socialističnem taboru poudarjajo, da mora biti izpeljan pravično. Ena od njihovih zahtev je, da bi morali dobiti evropskega komisarja za stanovanjsko vprašanje. Voditeljica liberalcev (Renew) v evropskem parlamentu Valérie Hayer je izrazila jasno zahtevo po spoštovanju temeljnih vrednot. Predvsem iz tabora EPP je slišati opozorila, da bi zavrnitev imenovanja Ursule von der Leyen povzročila »kaos« v vodstvu EU.

Eno od vprašanj je, ali bo vzdržal sanitarni kordon okoli skrajne desnice. To bi v praksi pomenilo, da Orbánovi domoljubi in skupina okoli AfD ne bi dobili nobenega vodilnega položaja v evropskem parlamentu in njegovih odborih.

Stranke iz obeh skrajnih skupin združuje nasprotovanje zelenim ambicijam EU, zahteve po še strožji migracijski politiki in nasprotovanje nadaljnji podpori Ukrajine. Že na prvem zasedanju bodo evropski poslanci v sredo dopoldne razpravljali o Ukrajini in sprejeli resolucijo o tej temi.

FOTO: Frederick Florin/AFP