Richard Overy: Govorimo nevarni vojni jezik, podoben tistemu iz 20. stoletja

Vojna je del človeške zgodovine. Razlogi za vojne so bili nekoč podobni, kot so danes – potreba po virih, aktualna postaja predvsem voda, potreba po moči in iskanju varnosti. Kljub temu da je človeštvo preživelo že več zelo krutih in dolgotrajnih konfliktov, ga nič ne izuči. Vojne plamtijo in nič ne kaže, da bodo kdaj povsem potihnile.

Da v 21. stoletju vojna ostaja globalna grožnja, je jasen ugledni britanski zgodovinar Richard J. Overy, ki je v Sloveniji predstavil svojo novo knjigo z (retoričnim) vprašanjem Zakaj vojna? »Kljub tehnološkemu napredku največjo nevarnost še vedno predstavlja možnost jedrske vojne,« pravi zgodovinar, saj »človeštvo v evolucijskem smislu ni bistveno drugačno kot nekoč«.

Motive, ki so ljudi vodili v organizirane konflikte, lahko pripišemo impulzom, ki so del človeške biologije in psihologije. »Evropa se je v 20. stoletju naučila lekcije, in to na težak način, a kako bo čez 200 let, ne morem reči,« je na vprašanje, kakšni so potenciali za vojno v Evropi, odgovoril Overy. »Mislim, da je možnost vojskovanja v Evropi omejena, vendar obstaja veliko območij, pa naj bodo to južna Azija, Bližnji vzhod ali deli Afrike, kjer je trenutno prisotno nasilje in je tam vojna verjetna. Priča smo tudi nasprotjem med velikimi silami – Kitajsko, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Vsi upajo, da vojne pri njih ne bo. Mislim, da je v primeru Kitajske res ne bo, saj trenutno nima volje za zunanje vojskovanje. A prepričani ne moremo biti,« je poudaril zgodovinar.

Pogosto lahko napovemo, ali se bliža vojna, saj je že pred njenim izbruhom prisotno vojno razpoloženje. Vojni jezik je bil očiten pred prvo in nato pred drugo svetovno vojno, je še dodal Overy, avtor številnih knjig na temo vojn. Leta 2015 je v slovenskem prevodu izšla njegova monografija o tretjem rajhu.

Prebivalci zapuščajo območje Hersona. FOTO: Ivan Antypenko/Reuters

V tridesetih letih 20. stoletja je bil na zahodu razširjen pesimizem, da je vojna neizogibna, in izkazalo se je, da se prepričani o njenem izbruhu niso motili. Zdaj je enako, vojaški in politični voditelji ves čas govorijo o tem, ali bo izbruhnila tretja svetovna vojna. »Ko enkrat začnete govoriti jezik vojne, se zdi, da se ustvari nekakšna kriza. Kar potrebujemo, je jezik miru, narediti je treba vse, da zagotovimo, da svet vrnemo v stanje relativnega miru,« je opozoril Overy. A tega ni, je poudaril, vojna se lahko zgodi kadar koli, je tako rekoč tik za vogalom.

Gre za nevaren znak, podoben tistemu iz 20. stoletja. Običajno se lahko vidi, katere države ogrožajo državljanske vojne, katere se bodo morale boriti, da bi preživele, kje nastaja kriza. Ne pomeni pa to vedno, da je mogoče bližajoči se oboroženi spopad tudi ustaviti.

Prizor porušenih stavb v Ukrajini. FOTO: Handout AFP

Ljudje bodo vedno imeli svoj pogled na to, ali je vojna na določenem območju upravičena ali ne. »Lahko pride kakšna velika država in reče, prenehajte s tem. A tudi velike države v zadnjih petdesetih letih niso bile zelo dobre pri ustavljanju vojn,« je dejal britanski zgodovinar. Zmanjkuje nafte in lahko bi zmanjkalo tudi drugih virov. Večjim državam se uspelo najti alternativne tehnologije, podpisale so sporazume o delitvi vode, a če se bodo podnebne razmere poslabšale, nihče ne more zagotoviti, da novih vojn ne bo.

Odgovor na vprašanje, kaj bi se moralo v ljudeh spremeniti, da bi se vojne utihnile enkrat za vselej, ni preprost. »Gre za boj, strah, negotovost, pohlep, za širok razpon čustev. Človeška sposobnost za netenje nasilja je nekaj, kar sega globoko v našo preteklost. Obstaja nekaj, zaradi česar bodo ljudje v določenih psiholoških okoliščinah mislili, da je pretepanje pravi odgovor,« ni prav preveč optimističen zgodovinar.