Razbijači ameriških mest pod drobnogledom

New York – Po teoriji o skrajnolevičarski zaroti proti miru in blagostanju v ZDA podnevi demonstrirajo protestniki proti nepotrebni smrti temnopoltega Georgea Floyda v policijskem primežu v Minneapolisu, ki so do tega upravičeni, ponoči pa prevzamejo štafeto nasilni anarhisti.­ Razbijanje trgovin, napadi na policiste in podobne akcije minuli­ teden naj bi bili njihovo delo, zato bi jih republikanski predsed­nik rad označil za teroristično organizacijo.

S tem bo več težav, saj Antifa velja za ohlapno organizacijo brez trdne vodstvene strukture, lahko pa domnevamo, da so njihove domnevne aktiviste med sedanjimi protesti v številnih ameriških državah snemali in fotografirali preoblečeni policisti in agenti. Trump je ob videoposnetkih mladih moških v akciji tvitnil: »Anarhisti, vidimo vas!« Za razbijače ameriških velemest je že zahteval dolgoletne zaporne kazni.



Skupina Antifa izhaja iz tistih, ki so se bojevale proti prvotnim fašistom. Leta 1934 se je več sto protifašistov udeležilo srečanja podpornikov Adolfa Hitlerja v Milwaukeeju in začel se je pretep, med katerim je policija aretirala tri levičarje. Sodobni zagovorniki protifašistične akcije Antifa se vidijo kot ideološki dediči borcev proti nacizmu in fašizmu dvajsetih in tridesetih letih minulega stoletja, za kritike pa so le komunisti, socialisti in anarhisti, ki hočejo uničiti ameriški gospodarski in politični sistem ter po letu 2016 spraviti z oblasti republikanskega predsednika Donalda Trumpa.
 

Strah pred vzponom alternativne desnice

Strokovnjaki domnevajo, da je v ZDA več sto skupnosti Antifa različnih velikosti in dejavnosti, vse pa skrbi možnost vzpona »alternativne desnice«, ki velja za podobno ohlapno organizirano. Radikalna levica v Trumpu ne vidi izvoljenega predsednika, ampak nevarnost za ZDA in svet. Na facebooku je aktivna Antifašistična akcija zahodnega New Yorka, ki poziva k zbiranju denarja za varščine za zaprte aktiviste, ponuja tudi politične smernice. V enem od zadnjih zapisov je navedla prepričanje, da je zasebni kapital zaradi konkurence med kapitalisti in tehnološkega razvoja vse bolj skoncentriran, takšna oligarhija pa prinaša izjemno politično moč.



Takšni zapisi so doslej veljali bolj za skrajno obrobje ameriške levice, poraz sredinske predsedniške kandidatke Hillary Clinton proti Trumpu pa v levi od obeh velikih ameriških političnih strank povzdiguje bolj radikalne glasove. Številni temnopolti mnenjski voditelji so zavrnili domneve, da so miroljubne proteste afriških Američanov in njihovih zagovornikov ugrabili radikalni elementi, med njimi poročevalka iz Bele hiše ameriške javne televizijske postaje PBS Yamiche Alcindor, ki na tiskovnih konferencah velikokrat ostro napade Trumpa. Urednik konservativne spletne platforme Quillette Andy Ngo je prepričan, da za fizičnimi napadi, ki jih je bil deležen, stojijo pripad­niki gibanja Antifa. Med enim od več pretepov naj bi dobil celo ­možganske poškodbe.


 

»Nepotrebno uničevanje«

Soočenja političnih skrajnosti, ki vse bolj zaznamujejo ZDA, so izziv tudi za demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, ki je že kritiziral »nepotrebno uničevanje« in se zavzel za nadaljevanje miroljubnih protestov. Država naj bi za preučitev korenin sistemskega rasizma potrebovala pravo vodstvo, ki ga Trump ne zagotavlja, in tudi nekdanji predsednik Barack Obama je presodil, da nemiri preusmerjajo pozornost od pomembnejših ciljev. Tako za Obamo kot za Bidna je najpomembnejši cilj Trumpov poraz na novembrskih volitvah, tudi gibanje Antifa si želi republikančevega odhoda iz Bele hiše, a lahko, paradoksalno, ogrozijo Bidna: preveliko nasilje protestnikov bi lahko odvrnilo volivce iz bogatih predmestij.