Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrajina je danes ukazala evakuacijo otrok s skrbniki iz več mest in vasi na vzhodu regije Doneck, kjer se znova krepijo spopadi z Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da Rusija bojno moč zdaj osredotoča na to regijo. V mestu Časiv Jar je v spopadih umrla ena oseba, je sporočil guverner regije Vadim Filaškin.
»To je pomembna odločitev in njen glavni namen je rešiti življenja naših otrok,« je na družbenih omrežjih zapisal guverner regije Doneck Vadim Filaškin in pojasnil, da se varnostne razmere v regiji nenehno poslabšujejo, medtem ko se intenzivnost obstreljevanja povečuje.
Filaškin je med cilji ruskega obstreljevanja navedel mesto Liman, ki ga je Moskva v začetku vojne že osvojila, in še nekaj vasi v bližini frontne linije, denimo vas Progres, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozorila o premiku ruske bojne moči na regijo Doneck prihajajo mesec dni po tem, ko je Moskva Kijev prisilila, da v severovzhodno obmejno regijo Harkov premesti vojake in opremo z drugih območij frontne linije.
Filaškin je še pred tem sporočil, da je bila v ločenih ruskih napadih v regiji Doneck ubita ena oseba, še tri pa so bile ranjene. Po njegovih besedah sta bila v sredo v ruskih napadih ubita dva civilista, več kot deset pa jih je bilo ranjenih.
Iz regije Doneck so spričo okrepljenih napadov že evakuirali več kot 217 ljudi, med njimi 61 otrok, je še navedel Filaškin.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo znova kritiziral dobavo zahodnega orožja Ukrajini, zlasti raket dolgega dosega, in zagrozil, da bi Moskva lahko s podobnim orožjem oborožila države, ki bi nato izvajale napade na zahodne države. Pri tem je ponovil trditev, da so zahodni vojaški inštruktorji že dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube.
»Če nekdo meni, da je mogoče dobaviti takšno orožje na vojno območje, da bi napadli naše ozemlje in nam povzročili težave, zakaj potem ne bi tudi mi imeli pravice dobaviti orožja istega tipa na območja sveta, kjer bodo izvedeni napadi na objekte teh zahodnih držav,« je na prvi novinarski konferenci s tujimi tiskovnimi agencijami od začeta vojne v Ukrajini izjavil Putin.
Ponovno je obsodil dobavo zahodnega orožja Ukrajini, pri čemer je bil kritičen zlasti do Nemčije. Poudaril je, da je prihod prvih nemških tankov v Ukrajino povzročil »moralni in etični šok« v Rusiji. »Ko nemške oblasti trdijo, da bo še več raket napadalo cilje na ruskem ozemlju, to dokončno uničuje rusko-nemške odnose,« je dodal.
Ponovil je tudi, da Rusija ni začela vojne proti Ukrajini, in krivdo zanjo pripisal majdanski revoluciji leta 2014. »Vsi mislijo, da je Rusija začela vojno v Ukrajini. Rad bi poudaril, da se nihče na Zahodu, v Evropi, noče spomniti, kako se je ta tragedija začela,« je dejal.
Na vprašanje o številu ubitih ruskih vojakov v vojni je odgovoril le, da so ukrajinske izgube petkrat večje. Dodal je, da so zahodni vojaški inštruktorji dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je zatrdil, da Moskva nima imperialističnih ambicij, idejo, da bi Rusija lahko napadla zvezo Nato, pa je označil za neumno. Ob tem je še dejal, da bi Rusija jedrsko orožje uporabila le za obrambo svojega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Glede lanskoletne smrti novinarja AFP Armana Soldina v Ukrajini, ki je bila verjetno posledica ruskega raketnega obstreljevanja, je Putin povedal, da je Moskva pripravljena pomagati pri preiskavi incidenta. »Pripravljeni smo opraviti to delo. Ne vem, kako bi to lahko storili v praksi, saj je ta oseba umrla na vojnem območju,« je poudaril.
Pri tem je tudi dodal, da sta Rusija in ZDA v stiku glede morebitne izmenjave zapornikov, s katero bi izpustili ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki so ga v Rusiji zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca lani.
Kritičen je bil tudi do obsodbe bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je bil pred kratkim spoznan za krivega vseh 34 točk obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov. »Po vsem svetu je očitno, da je pregon Trumpa preprosto izkoriščanje sodnega sistema med notranjepolitičnim bojem,« je ocenil.
Pri tem je ponovil, da tako zmaga Trumpa kot ponovna izvolitev trenutnega predsednika Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah ne bi bistveno spremenila odnosov med Moskvo in Washingtonom.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji