Prvi ameriški predsednik, ki je doživel sto let, želi si še dočakati volitve

Nekdanji predsednik Jimmy Carter danes praznuje stoti rojstni dan. Zanj sicer dan in noč skrbijo negovalci, toda 39. ameriški predsednik hoče živeti. Njegova zadnja želja je, da bi lahko volil demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris.

Julija je virtualni svet pretresla lažna novica o smrti nekdanjega demokratskega predsednika med letoma 1977 in 1981, nasedli so ji celo nekateri senatorji. V resnici bo Jimmy Carter danes postal prvi ameriški predsednik, ki je doživel sto let. V georgijskem Plainsu s 600 prebivalci, kjer ni živel le v času predsedovanja iz washingtonske Bele hiše, so visoko oblet­nico že konec tedna praznovali s parado na festivalu arašidov. Carter, ki jih je sadil pred vstopom v politiko, je zadnji preživeli iz svojega razreda srednje šole v Plain­su, na kateri je maturiral leta 1941.

Zdaj šola skupaj s kmetijo, na kateri je odraščal, sodi v narodnozgodovinski park Jimmyja Carterja, po smrti se bo temu pridružilo še sedanje domovanje. Novembra lani je umrla žena Rosalynn, s katero sta preživela 77 let, in na njenem pogrebu je bil videti šibek starec na invalidskem vozičku pri koncu življenja. Stoletnik noče odnehati, zdržati hoče še najmanj do predsedniških volitev, je za atlantski časopis povedal njegov vnuk, četudi so dnevi, ko niti ne vstane iz ­postelje.

Novembra lani je umrla njegova žena Rosalynn, s katero sta preživela 77 let. FOTO: Reuters

Navija seveda za demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris, po istih informacijah naj bi vsaj na demokratski konvenciji najbolj občudoval nekdanjo prvo damo Michelle Obama. V tem ni osamljen. Številni demokratski volivci bi si v spopadu proti republikancu Donaldu Trumpu želeli soprogo nekdanjega predsednika Baracka Obame, ki pa zavrača politično udejstvovanje.

Ostarelega predsednika Joeja Bidna je v vlogi tokratne demokratske predsedniške kandidatke energično zamenjala njegova podpredsednica in zvesti demokratski volivci jo podpirajo kljub pomanjkanju informacij o njenih programih. »Hočem še voliti Kamalo Harris,« je Carter po besedah vnuka Jasona povedal sinu Chipu.

Carterjeva z družino na demokratski konvenciji julija 1976. Foto Handout. FOTO: Handout/Kongresna knjižnica/Warren K. Le

Zanimanje za politiko

Tako kot vsi prebivalci Georgie bo lahko Carter volil čez dva tedna, Jason Carter pa je sporočil, da se njegov ded še vedno zanima za politiko, zlasti za vojno v Gazi. Bližnji vzhod je pokopal njegove upe na drugi predsedniški mandat, saj mu ni uspelo osvoboditi ameriških talcev v Iranu, republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan pa je na televizijskem soočenju z njim še Američanom zastavil usodno vprašanje: »Ali živite bolje kot pred štirimi leti?« Carterjevo predsedovanje je bilo zaznamovano z visoko inflacijo, nizko rastjo in brezposelnostjo.

Po upokojitvi od aktivne politike je 39. predsednik velik del časa posvečal dobrodelnim dejavnostim, med drugim je pomagal graditi na tisoče hiš za revnejše ter učil versko izobraževanje odraslih v domači baptistični cerkvi. V Carterjevem centru je spodbudil preučevanje načinov za mirno reševanje mednarodnih konfliktov ter za to leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.