Proces stoletja v Črni gori pred epilogom

Na višjem sodišču v Podgorici se bo danes nadaljeval »proces stoletja« v Črni gori. V sodni, politični in medijski spektakel zaradi poskusa »državnega udara« so vključeni ruski vohuni, nekdanji ameriški obveščevalci in voditelji črnogorske opozicije.

Razsodba sodišča za domnevni poskus terorizma, ki je presegla okvire najmanjše balkanske države, bo vplivala na politične procese v Črni gori. Skupini ruskih in srbskih državljanov ter voditeljema črnogorske opozicijske Demokratske fronte (DF) Andriji Mandiću in Milanu Kneževiću bo izrečena sodba za obtožbe, da so v noči na zadnje parlamentarne volitve, 16. oktobra 2016, načrtovali vdor v skupščino ter aretacijo ali likvidacijo tedanjega premiera Mila Đukanovića. Cilj naj bi bil nasilna sprememba oblasti in preprečitev vstopa Črne gore v Nato.

Montirani politični proces?

Sojenje prvič v zgodovini Črne gore neposredno prenašajo na televiziji. Devet srbskih državljanov je že na začetku procesa priznalo sodelovanje v poskusu državnega udara ter se pogodilo z glavnim posebnim tožilcem Milivojem Katnićem. Dva sta postala varovani priči. Na sodišču sta obtožila voditelje DF sodelovanja v zaroti. Kronska priča tožilstva je bil vodja kriminalne združbe Aleksandar Sinđelić.

Za organizatorja puča je Sinđelić označil domnevna člana ruske obveščevalne službe GRU Eduarda Šišmakova in Vladimirja Popova, ki naj bi prek njega poskusila dostaviti orožje DF. Druga varovana priča Mirko Velimirović je zatrdil, da je bil zadolžen za dostavo orožja, vendar si je premislil in ga odvrgel v jezero Gazivode na severu Kosova. Preiskavo so razširili še na nekdanjega agenta Cie Josepha Asada, ki je tako kot Šišmakov in Popov zanikal krivdo. ZDA in Rusija sta blokirali njihovo izročitev.

Medtem ko je Katnić prepričan o uspehu, je Knežević zatrdil, da tožilstvo v poldrugem letu procesa ni predstavilo niti enega dokaza, ki bi podprl obtožbe ali kompromitiral voditelje DF. Po njegovem je to montirani politični proces, katerega cilj je ohranitev Demokratske stranke socialistov (DPS) na oblasti ter ustrahovanje manjšinskih narodov. DPS je z neutemeljenimi obtožbami DF dosegla, da je Črna gora postala članica Nata, ne da bi se o tem izrekli volivci na referendumu.

Zabetonirana stališča javnosti

Knežević pričakuje politično obsodilno razsodbo, ker je prepričan, da je sodstvo pod nadzorom oblasti. Da bodo voditelji DF obsojeni, sta že večkrat napovedala predsednik Milo Đukanović in premier Duško Marković. Knežević je poudaril, da ne priznava tega sodišča in tudi ne sodbe, ki bi jo lahko izrekel sodni senat po navodilih državnega vrha. Kneževiću in Mandiću za očitana kazniva dejanja grozi od enega do osem let zapora.

Proces od začetka spremljajo sumi, da ga je oblast izkoristila, da bi se predstavila EU in Natu kot žrtev ruske zarote in jih prepričala o nevarnosti spremembe oblasti ter upravičila avtoritativno vladanje. Po mnenju nekaterih analitikov tožilstvo ni prepričljivo dokazalo kazenske odgovornosti voditeljev DF. Črnogorska družba je tudi v tej zadevi razdeljena. Del javnosti verjame oblasti in tožilstvu, drugi del je prepričan, da je to navadna farsa. Razsodba ne bo spremenila stališča javnosti, ker so ta že zdavnaj trdno oblikovana.

Ker je korupcijska afera »Kuverta« načela oblast, se DPS brani tudi z argumenti, da protestniki na ulicah zahtevajo odstope vrha države in tožilstva, da bi rešili voditelje DF pred kaznijo za poskus terorizma. To je preusmerjanje pozornosti javnosti. Afera je pokazala, da je DPS uporabljala pravosodje za boj proti DF in kupovala glasove volivcev.

Tudi če bodo voditelji DF obsojeni, po mnenju poznavalcev to ne bo pomagalo oblasti, ker so Đukanović in DPS izključni krivci za korupcijsko afero, ki je pokazala vse slabosti režima. Knežević je sklenil, da v DF ne bodo dovolili, da jih režim in gnilo pravosodje obravnavata kot državne sovražnike, medtem ko pravi državni sovražniki upravljajo državo.