Prizivno sodišče dovolilo usmrtitev

Ameriško prizivno sodišče je odpravilo začasno zadržanje usmrtitve edine ženske na zvezni ravni. Usmrtitev Lise Montgomery, ki je leta 2004 zadavila nosečnico in ji iz trebuha izrezala otroka ter ga nato skušala predstaviti kot svojega, je načrtovana za 12. januar, torej le nekaj dni preden bo ameriško administracijo prevzel Joe Biden.

Če bodo izvršili usmrtitev, bo to prva usmrtitev ženske na zvezni ravni v skoraj 70 letih. Sprva so izvršitev smrtne kazni načrtovali za prejšnji mesec, a so jo nato zadržali, ker so njeni odvetniki zboleli za covidom 19, poročajo tuji mediji. Njena odvetniška ekipa je že napovedala pritožbo, med drugim so v preteklosti predsednika Donalda Trumpa pozvali, naj jo oprosti smrtne kazni, ker ima duševne težave zaradi zlorab, ki jih je doživela v otroštvu.

Trump bi lahko bil predsednik, pod katerim je bilo usmrčenih največ zapornikov v več kot sto letih. Biden je bil dolga leta velik zagovornik smrtne kazni, v zadnjem času pa je spremenil svoje stališče.



Ameriški pravosodni sistem se deli na regionalno raven – okrajna sodišča - in na nacionalno raven – zvezna sodišča, kjer obravnavajo hujša kazniva dejanja. Leta 1972 je vrhovno sodišče odpravilo smrtno kazen, a je nato leta 1976 znova omogočilo smrtne kazni na regionalni ravni, torej so o tem odločale zvezne države same, leta 1988 pa je vlada znova dovolila smrtne kazni tudi na zvezni ravni. BBC navaja, da so od leta 1988 do 2018 na smrt obsodili 78 oseb, a so izvršili le tri smrtne kazni. Lani pa so samo od julija izvršili 13 smrtnih kazni na zvezni ravni. Poleg Lise Montgomery sta za januar načrtovani še dve usmrtitvi. Smrtnih kazni v zadnjih 130 letih sicer niso izvajali v času tranzicije predsednikov.