Ukrepi, ki jih je ameriški predsednik napovedal v odzivu na sobotno streljanje v Teksasu in Ohiu, po pričakovanjih niso prepričali njegovih kritikov, smer, v katero je šla razprava, pa je nakazovala na to, da bo nadzor nad orožjem postal tudi volilno vprašanje.
Psihične težave in sovraštvo ubijajo, ne orožje, je poudaril predsednik Trump, ko je dan po enem od najhujših strelskih napadov v zgodovini ZDA nagovoril Američane. Njegovo interpretacijo je v najboljšem primeru sprejela polovica volivcev.
Če se je kje kaže paraliza v ameriški politiki, je to pri odzivanju in poskusih preprečevanja strelskih pohodov. Številne administracije so poskusile na različne načine rešiti problem, ki že desetletja pesti ZDA, a so vedno naletele na isto dilemo: kako zagotoviti varnost javnosti brez večjega poseganja v pravico do nošenja orožja.
Številni prebivalci El Pasa so se včeraj spomnili žrtev strelskega pohoda, ki je bil povsem sodeč rasistično motiviran. Foto Afp
Leta 2019 ta dilema ni vse, kar preprečuje sprejetje ostrejše orožne zakonodaje, ampak to izrazito otežujejo še čedalje bolj izrazita polarizacija v ameriški politiki, predvsem pa odnosi med Belo hišo in njenimi kritiki v demokratskih vrstah.
Najvidnejši demokratski politiki so obtožili Trumpovo administracijo posredne odgovornosti za tragediji, ki sta se v soboto zgodili v El Pasu in Daytonu, kjer sta strelca v manj kot 13 urah ubila najmanj 29 ljudi. Prepričani so, da je Donald Trump z »retoriko sovraštva« pripomogel k vsaj enemu izmed sobotnih napadov.
Predsednikov rasizem
»Predsednik mora prevzeti veliko več odgovornosti, kot je je,« se je na Trumpov poziv, da morajo ZDA obsoditi »rasizem, fanatizem in belski supremacizem«, ki je bil očitno povod za napad v El Pasu, odzvala demokratska senatorka Kirsten Gillibrand.
»Ne samo da spodbuja belski supremacizem in belski nacionalizem, ampak je tudi sam [privrženec te ideologije]. Že več kot dve leti uporablja rasistični besednjak, posebno proti priseljencem.« Kot dokaz tega je izpostavila Trumpov predlog, da bi vsakršne spremembe orožne zakonodaje vezali na spremembe priseljenske zakonodaje.
Foto Afp
Besede, ki jih je proti Trumpu uporabila
Kirsten Gillibrand, so tako ali drugače odsevale splošno stališče demokratske stranke. »Odgovoren je, saj spodbuja strah in sovraštvo,« je v odzivu na sobotna napada poudaril demokratski senator iz New Jerseyja
Cory Booker.
Vse kaže, da bodo demokrati iz množičnih streljanj in Trumpovega nedoslednega odzivanja nanje poskusili ustvariti volilno vprašanje. Še prej si bodo morali priznati, da za številne neuspehe pri reševanju tega vprašanja nosijo del odgovornosti.
Ameriška zakonodaja, ki omejuje uporabo polavtomatskega orožja, namreč ni bila spremenjena od leta 1994, od takrat se je v Beli hiši zamenjalo kar nekaj administracij, tudi demokratskih.
Komentarji