»Pravica do splava bi bila odličen zgled regiji«

Argentinski senat bo glasoval o pravici do brezplačne prekinitve nosečnosti. Če bodo senatorji sprejeli zakonodajni predlog, ki ga je junija potrdil spodnji dom parlamenta, se bodo ženske svobodno odločale za splav do 14. tedna nosečnosti.

V Argentini na leto na skrivaj splavi približno pol milijona žensk, leta 2016 jih je zaradi tega umrlo 43. Enako kot v večini držav Latinske Amerike je prekinitev nosečnosti tudi tukaj močno zamejena. Zakonodaja jo dopušča zgolj v primeru posilstva in ko je ogroženo mentalno ali fizično zdravje nosečnice. Veliko žensk za te izjeme ne ve, je za Delo povedala Victoria Keller, profesorica antropologije na Univerzi v Buenos Airesu, trenutno zaposlena na ministrstvu za zdravje in članica organizacije Društvo feministk antropologinj (Colectíva de Antropólogas Feministas). Ne vedo, da obstajajo (sicer redke) zdravstvene ustanove, v katerih pomagajo pri prekinitvi neželene nosečnosti, ko presodijo, da bi ta negativno vplivala na materino zdravje.

Če bodo senatorji potrdili junijsko odločitev spodnjega doma parlamenta, bo Argentina po Irski še ena izrazito katoliška država, ki bo zrahljala zakonodajo o abortusu. Na Irskem so volivci maja glasovali za odpravo osmega amandmaja ustave, ki enači življenje matere in ploda. »Ker pri nas ni referenduma, je nekoliko težje,« je pojasnila Victoria Keller, »zakon morata potrditi oba domova argentinskega parlamenta.« Izid glasovanja v spodnjem domu je bil tesen – 129 poslancev je glasovalo za, 125 pa proti liberalizaciji abortusa. »Če bodo senatorji potrdili zakon, bo Argentina nedvomno odličen zgled preostalim južnoameriškim državam, vse razen Urugvaja namreč omejujejo pravico do splava,« je pojasnila antropologinja. V Latinski Ameriki je prostovoljna prekinitev nosečnosti zakonita le še na Kubi in v Ciudadu de Méxicu.
 

Boj na ulicah in družbenih omrežjih

Enako kot antropologinja Victoria Keller tudi 28-letna Victoria Iglič iz Argentine meni, da je debata o prekinitvi nosečnosti pomembna za preseganje mačizma, ki je v državi povsod prisoten pojav. Ne le da zaznavajo veliko stopnjo nasilja nad ženskami, tudi na videz neškodljivi seksistični diskurzi so del vsakdana, je pojasnila osemindvajsetletnica. Je glasbenica, v njenih krogih se veliko pogovarjajo o vlogi žensk v družbi. A tako ni povsod. »Veliko je manipuliranja z informacijami, veliko je dezinformacij. Pred kratkim je v trgovini starejša gospa, verjetno Bolivijka, razpravljala s trgovko, kako brezskrbno se bodo mlada dekleta po novem odločala za spolne odnose, nato bodo neomejeno izrabljala pravico do splava. Enako je menila prodajalka v kiosku na železniški postaji, kjer sem čakala na vlak,« je povedala. »Pred časom je v argentinskih medijih zakrožila zgodba deklice, stare enajst ali dvanajst let, ki je bila posiljena, a se je, kot so poročali mediji, odločila nadaljevati nosečnost. Očitno je to bila manipulacija, deklica je bila zlorabljena,« je povedala Victoria Iglič.



Antropologinja Victoria Keller pozdravlja spremembe, ki se dogajajo v zadnjih letih. »Pred leti nas je malo protestiralo proti kršitvam pravic žensk, vsi smo se poznali med sabo. Danes je drugače, na ulicah na stotisoče ljudi, predvsem mladih deklet, zahteva spremembe,« je povedala. »Dekleta – veliko jih bo kmalu dobilo volilno pravico –, so šokirana, ko slišijo izjave senatorjev, kot je 'mesto ženske je v kuhinji'. In prav je tako.« Seveda obstajajo razlike med Buenos Airesom in drugimi deli države. Aktivisti imajo več težav v bolj tradicionalnih okoljih. A tudi tam so dejavni, če ne na ulicah, pa na družbenih omrežjih.


 

Debata je zmaga sama po sebi

»S splavom se lahko strinjamo ali ne, toda ključno je, da ima ženska pravico odločati o lastnem telesu,« je prepričana glasbenica Victoria Iglič. Razočarana je, da tema še vedno ni prioriteta vsem. »Ko je Argentina igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu, je bila vaja zbora, v katerem pojem, prestavljena. Nihče ne razmišlja o prestavitvi vaje na dan, ko bodo senatorji razpravljali o tako pomembni temi, kot je prekinitev nosečnosti.«



Da bi pridobili naklonjenost senatorjev, si nekateri želijo znižati število tednov nosečnosti s 14 na 12 ter omogočiti zdravstvenim ustanovam, da ne izvajajo splava. Veliko bolnišnic je namreč katoliških in najostreje nasprotujejo splavu. Če senatorji ne bodo podprli sprememb in bo obveljala trenutna zakonodaja, se bo aktivistični boj nadaljeval, je prepričana antropologinja Victoria Keller. »Gibanje za pravice žensk bo še bolj živo, debata o vlogi žensk v družbi je namreč naša pomembna zmaga. Če bo projekt padel, bodo argentinski poslanci o tem ponovno odločali v letu ali dveh,« je ­povedala.