Potrkali so tudi pri osmih slovenskih pedofilih

Na vrata osmih osumljencev so v četrtek, 9. novembra, potrkali slovenski kriminalisti, ki so na podlagi odredb sodišča iskali dokaze s področja spolnih zlorab otrok prek interneta.

Kot so pojasnili na današnji tiskovni konferenci, so zasegli 40 elektronskih naprav in drugih nosilcev elektronskih podatkov. Pri preiskavah je sodelovalo 41 kriminalistov in policistov.

Dogajalo se je med operacijo Mozaik 2023, obširno mednarodno kriminalistično preiskavo, izvedeno med 6. in 17. novembrom v sodelovanju z Europolom, Madžarsko, Hrvaško in nekaterimi državami iz regije Zahodnega Balkana, in sicer v okviru Evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Empact).

Kriminalisti iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in sektorjev kriminalistične policije na policijskih upravah Ljubljana, Kranj, Koper in Novo mesto so od tujih varnostnih organov in domačih organizacij prejeli podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je več slovenskih državljanov prek internetnih omrežij pridobivalo in razširjalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke.

Med žrtvami ni slovenskih otrok

»Ugotovljeno je bilo, da gre za več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo mladoletnih oseb. Na slikovnih in videodatotekah so prikazane mladoletne osebe, ki jih spolno zlorabljajo odrasle osebe, in mladoletne osebe, ki so na posnetku gole,« so pojasnili pristojni. Za zdaj se sicer še ni izkazalo, da bi bili med žrtvami slovenski otroci.

»V preiskavi doslej ni bilo potrjeno, da bi osumljenci gradivo, ki je bilo predmet preiskave, izdelali sami oziroma da bi fizično spolno zlorabljali otroke. Je pa bilo z do zdaj zbranimi obvestili ugotovljeno, da so nekateri osumljenci za gradivo spolnih zlorab otrok plačevali s kriptovalutami, delovali pa so tudi na temnem spletu,« pojasnjujejo.

Slovenski osumljenci prihajajo z območij policijskih uprav Ljubljane, Kranja, Kopra in Novega mesta. Pet jih je za izvrševanje kaznivih dejanj uporabljalo kriptovalute, delovali pa so tudi na »darknetu.« Za to kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osem let.

Kot so še pojasnili na tiskovni konferenci, so ljubljanski kriminalisti januarja 2023 iz družbe, ki upravlja borzo digitalnih sredstev, prejeli podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je več slovenskih državljanov v času od leta 2021 dalje prek temnega spleta pridobivalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke. Za gradivo so plačevali z bitcoini. »Zneski so bili, pretvorjeni v evre, od približno 20 do 50 evrov za posamezno transakcijo, skupaj je bilo vseh transakcij devet,« sporočajo policisti.

Sodelujejo kriminalci in kriminalisti

Osumljenci so prek temnega spleta dostopali do povezav, kjer že sama imena, kot denimo My Little whore (Moja mala vlačuga) kažejo na vsebine spolnih zlorab otrok. Do interneta so dostopali z različnih lokacij, z navideznih internetnih povezav, kot so VPN (Virtual private network), uporabljali pa so tudi javne in nezaščitene internetne dostope.

Kot smo še izvedeli, ima slovenska policija ključno vlogo pri povezovanju držav Zahodnega Balkana v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok: »V okviru Empactove operativne akcije, ki je namenjena povezovanju z državami Zahodnega Balkana v skupnem boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in jo skupaj z Madžarsko, Europolom in Hrvaško vodi slovenska policija, so sodelovali tudi kriminalisti iz Madžarske, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Skupaj s kriminalisti navedenih držav smo v času od 6. do 17. novembra 2023 opravili 41 hišnih preiskav pri 39 osumljencih, kjer smo zasegli 200 elektronskih naprav. Do zdaj smo identificirali in rešili dva otroka, žrtvi spolnih zlorab.«

Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na medsebojno povezanost osumljencev, vendar pa bodo s preiskavo ugotavljali tudi to. Storilci se namreč med seboj povezujejo, si izmenjujejo gradivo, nasvete, kako spolno zlorabiti otroke, kako ostati anonimen in neodkrit, ob tem pa delujejo čezmejno. V regiji Zahodnega Balkana menda še toliko lažje zaradi manjših jezikovnih ovir.