Potomci Indijancev obudili konjske dirke brez sedla

Ponovno obujena štafetna dirka brez sedla je pomagala ponovno oživiti dediščino ljubezni do konjev in simbolizirala vrnitev v normalno stanje po pandemičnih omejitvah.

Tekmovalci dirkajo s tremi različnimi konji brez sedla na progi, dolgi eno miljo. Po vsakem krogu na dirkališču med galopom skočijo z enega konja na drugega, pogosto oblečeni v tradicionalno indijansko bojno opravo. Za tovrstni šport je potrebnega ogromno znanja, saj padec lahko povzroči hude poškodbe.

Konjske štafete so ena najbolj priljubljenih zabav v indijanski kulturi, ki je preživela ameriški genocid, konjska dediščina pa ostaja močna pri številnih plemenih na zahodu ZDA.

Številne ekipe, ki so prišle v Oklahomo na konjsko štafetno dirko, so sestavljene iz družinskih članov, ki nadaljujejo tradicijo jezdenja brez sedla.

51-letni Linwood Hisbadhorse starejši meni, da so številna indijanska plemena na jugu ZDA izgubila svojo kulturo in povezanost s konji. Sedanji organizator tekmovanja in bivši tekmovalec je odraščal v rezervatu Northern Cheyenne v jugovzhodni Montani. Konji so bili nekoč del načina življenja indijanskih plemen in z njim tudi konjske štafete. Pleme Cheyenne je tekmovalo z drugimi plemeni, kot so Sioux in Crow. »To je bil šport, s katerim sem odraščal,« je dejal Hisbadhorse. »Želim si, da se ta šport še naprej prenaša na mlajše generacije.«

Ker fotografije povedo več kot tisoč besed, si v fotogaleriji oglejte ta več stoletij star običaj.