Posebna statistična operacija

Kljub zahodnim sankcijam in pritiskom na rusko gospodarstvo se je po podatkih zveznega statističnega urada letošnjega marca v Ruski federaciji stopnja brezposelnosti znižala na 3,5 odstotka, kar je najnižja številka v zadnjih tridesetih letih.

Drugače rečeno: ruska delovna sila šteje 75,6 milijona ljudi, od katerih jih je 73 milijonov zaposlenih, 2,6 milijona pa brezposelnih. Februarja, ko je bila še za 0,2 odstotka višja, je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem letnem nagovoru predstavnikom ljudstva povedal, da je gospodarstvu njegove države uspelo premagati tveganja in prepreke, ki mu jih postavljajo z vseh strani. »Se spomnite, da smo imeli pred pandemijo še 4,7 odstotka brezposelnih? Zdaj jih je le še 3,7 odstotka, kar je zgodovinski minimum,« je dejal dolgoletni ruski voditelj.

Na Zahodu proti Rusiji uvajajo sankcije, ker so prepričani, da so učinkovite in da bodo zlomile rusko gospodarstvo. Vsi so pričakovali, da se bo to znašlo vsaj v hudi krizi. Običajno je, da v težkih časih ljudje izgubljajo službo, delodajalci pa vsaj ne najemajo novih zaposlenih, a uradni podatki, ki so jih velika in srednja podjetja obvezana vsak mesec predati državnim statistikom, kažejo, da ni bilo v Rusiji nobenih množičnih odpuščanj. Nasprotno: podjetja so od začetka letošnjega leta začela razpisovati še več novih prostih delovnih mest. Kakor so pred kratkim ugotovili analitiki ruske centralne banke, je takoj po začetku »posebne vojaške operacije« proti Ukrajini povpraševanje po novih delavcih zelo padlo, a so se že sredi lanskega leta razmere umirile, število novih delovnih mest je začelo spet naraščati, na začetku letošnjega leta pa se je stanje na trgu delovne sile že vrnilo v »predvojno« obdobje. Čeprav se je lani ruski BDP zmanjšal za 2,1 odstotka, je »trg dela stal trden kot skala«, kakor so zapisali na ruskem spletišču Hladni poračun. »To je bila prva recesija v zadnjih dvajsetih letih brez zmanjšanja zaposlenosti.«

To ne pomeni, da Rusi lani niso izgubljali služb. Na začetku leta se je odpuščanje zelo povečalo, a je vzporedno naraščalo tudi novo zaposlovanje. Ekonomisti moskovskega Gajdarjevega inštituta so ugotovili, da sta bili obe ti številki lani precej večji kot zadnjih deset let. Po njihovih izračunih je lani službo zamenjal skoraj vsaki tretji Rus. Uradna statistika je rožnata, dejansko stanje pa utegne biti drugačno, so pred dnevi zapisali v podrobni analizi na ruskem »opozicijskem« novičarskem spletišču Meduza, ki izhaja v tujini, v domovini pa je prepovedano.

Več razlogov je za tako nizko uradno brezposelnost. Eden je ta, da se je zelo povečal odstotek tistih, ki niso zaposleni polni delovni čas, v Rusiji pa za zaposlenega velja tudi tisti, ki dobi plačilo, pa čeprav dela le kako uro na teden. »Ogromno število ljudi, ki nimajo stalnega dela ali kakršne koli zaposlitve, ki bi prinašala dohodek, ni vštetih v statistiko brezposelnih,« so ugotovili novinarji Meduze. Med njimi niso le takšni, ki jim ni treba delati, temveč tudi tisti, ki bi sicer radi bili zaposleni, a niso naredili nobenega koraka, da bi našli zaposlitev. Te državni statistiki obravnavajo ločeno in jih imenujejo »potencialna delovna sila«. Lanskega decembra, ko so jih zadnjič prešteli, jih je bilo več kot 900.000.

Za drugi razlog za nizko uradno brezposelnost je poskrbela vojna. Tiste, ki so mobilizirani, namreč štejejo za zaposlene, čeprav niso navzoči na trgu delovne sile. Tako so v Gajdarjevem inštitutu opozorili na podatek, da se je v nekaterih odmaknjenih regijah, kjer so množično delili pozive rezervistom, brezposelnost zmanjšala, v Moskvi in St. Peterburgu, kjer je bila mobilizacija bolj umirjena, pa se je celo povečala. Zaradi vojne so se odprle možnosti za zaposlitve na sveže zasedenih ozemljih. V centralni banki so že februarja v južnih regijah opazili »odtok profesionalnih gradbincev, voznikov in energetikov v nove regije zaradi obnavljanja infrastrukture«. Ruska država za gradnjo hiš, cest in druge infrastrukture na teh območjih ponuja visoke plače, z večjimi zaslužki nove delavce privablja tudi vojaška industrija, ki se ji v teh časih ni treba bati za preživetje. Po podatkih centralne banke je bila februarja srednja plača v obrambnem sektorju 71.920 rubljev (830 evrov) oziroma 23 odstotkov več kot pred enim letom.