Poročeni moški ne bodo maševali v Amazoniji

Papež Frančišek pričakovano ni sprejel odločitve, da bi pomanjkanje duhovnikov v Amazoniji reševali s posvečenjem ovdovelih ali poročenih moških, ki so se izkazali s svojim življenjem in bi želeli postati duhovniki.

Številni škofje so predlog podprli že lani, vendar je imel končno besedo papež z zaključnim dokumentom Draga Amazonija (Querida Amazonia), a te možnosti papež tokrat ne omenja. Tako se morajo katoliški duhovniki še naprej držati pravila celibata.





»Stanje v Amazoniji nas izziva, da probleme rešujemo celovito in da se ne zadovoljujemo z rešitvami, ki naslavljajo le del problema,« piše med drugim v izjavi Vatikana.

Papež je škofe pozval, naj »spodbujajo molitve za duhovniške poklice« in spodbuja tiste, ki želijo postati misijonarji, naj »se odločijo za Amazonijo«.
 

Duhovnika vidijo samo enkrat na leto

Spomnimo – lani oktobra se je v Vatikanu sestala sinoda 184 škofov. Razpravljali so o prihodnosti Cerkve in opozorili na občuten problem pomanjkanja duhovnikov v Amazoniji. Kot eno od rešitev je večina prisotnih škofov predlagala, da bi starejšim poročenim moškim omogočili, da postanejo duhovniki; seveda pod pogojem, da so to moški, ki so cenjeni v družbi in po možnosti prihajajo iz avtohtonih skupnosti.



Po ocenah škofov kar 85 odstotkov vasi v Amazoniji ne more imeti svete maše vsak teden, ker jim primanjkuje duhovnikov. BBC poroča, da v nekaterih vaseh vidijo duhovnika zgolj samo enkrat na leto.

Papež se je domnevno s tem predlogom strinjal, vendar je poziv razdelil Cerkev. Še posebej so nasprotovali visoki cerkveni dostojanstveniki v Evropi in Severni Ameriki, saj so prepričani, da bi takšna odločitev lahko pripomogla h globalni odpravi celibata.

Zahteva konec trpinčenja narave

Med zagretimi nasprotniki posvečenja poročenih moških je tudi Frančiškov predhodnik, papež Benedikt XVI. V Katoliški cerkvi rimskega obreda je tako še naprej mogoče zgolj posvečenje neporočenih moških. Izjema je maševanje nekaterih poročenih duhovnikov, a gre za moške, ki so se spreobrnili iz drugih krščanskih tradicij.



Zraven se je papež zavzel tudi za zaščito okolja v Amazoniji, saj gre za izredno pomembno območje pri blaženju globalnega segrevanja. »Zahtevamo, da se konča trpinčenje in uničenje matere Zemlje,« je pristavil in opozoril na številne lokalne in globalne interese, ki imajo malo skupnega z interesi avtohtonih prebivalcev.

Papež je prepričan, da nas mora vse skrbeti za Amazonijo, domačini pa se morajo zavzeti za pravice najrevnejših, braniti kulturno bogastvo in naravne lepote ter se zavzel za večjo vlogo laikov v cerkvenih skupnostih. »Nujno je novo življenje v skupnostih, nov misijonski zagon, nove službe laikov, drznost in ustvarjalnost.«

Tako je papež v celotnem dokumentu pisal predvsem o ohranjanju kulture in narave. V 32 strani dolgem dokumentu ni namreč nobenih konkretnih sprememb, ki bi bistveno vplivale na duhovniško prihodnost.