Poraženci in zmagovalci v Huaweievem tornadu

Ni bilo treba dolgo čakati, da valovi drame v Vancouvru preplavijo svet. Aretacija finančne direktorice Huaweia je povzročila vihar znotraj družbe. Čeprav so Meng Wanzhou po plačilu varščine v znesku 7,5 milijona ameriških dolarjev izpustili na svobodo, krize še zdaleč ni konec.

Pravzaprav se zdi, da se zdaj šele začenja. Eden od prvih partnerjev Huaweia, ki je bil ta teden na udaru, je bila japonska korporacija Yaskawa Electric, ki izdelovalcem Huaweievih mobilnih telefonov in telekomunikacijske opreme dobavlja industrijske robote. Po aretaciji Meng Wanzhou so zamrznili vsa naročila Huaweia v tej družbi, kar je vplivalo na vrednost Yaskawinih delnic na borzi. Od štirih milijard dolarjev prihodkov, ki jih je ta družba imela februarja, na koncu fiskalnega leta, so kar 23 odstotkov ustvarili na kitajskem trgu.

Narobe svet

»Moji uslužbenci na terenu na Kitajskem pravijo, da se je znotraj Huaweia vse obrnilo na glavo,« je v intervjuju za Bloomberg v sredo izjavil predsednik Yaskawe Horoši Ogasavara. »Vse, kar je povezano z investicijskimi izdatki, so zamrznili, dokler se ne bo videlo, kako se bodo rešili iz tega položaja.«

To je bilo prvo znamenje, da aretacija finančne direktorice in »princese imperija Huawei«, kot ji pravijo, ni zgolj prehodni mednarodni škandal. Eden od najvplivnejših magnatov na svetovnem prizorišču telekomunikacij in mobilne telefonije bo moral prestati še eno prestrukturiranje, da bi se prihodnje leto obdržal na nogah, pri čemer bo to leto, ki ga bo zaznamovala vključitev v omrežje 5G. Vodilni delavci Yaskawe so oktobra izrazili pričakovanje, da se bo proizvodnja spominskih čipov z investicijskimi naložbami, povezanimi z omrežjem 5G, začela spomladi prihodnje leto, kar naj bi pripeljalo do povečanja naročil izdelkov iz te japonske družbe. Zdaj je vse to negotovo, je potrdil Ogasavara, in čeprav ne pričakuje zmanjšanja svetovne proizvodnje mobilnih telefonov, bi lahko bilo leto 2019 na začetku dokaj nedejavno – do trenutka, ko se bo v drugi polovici prihodnjega leta povečalo povpraševanje, povezano z omrežjem 5G.

Od Yaskawine družbe v Sloveniji nismo dobili komentarja o morebitnem vplivu sedanje drame na njeno poslovanje, predsednik Huaweia za zahodno Evropo Vincent Peng pa je v sredo izjavil, da bo njegova družba storila vse, kar lahko, da bodo prepričali svet o tem, da je zanesljiv partner za gradnjo omrežja 5G. »Prestrukturirali bomo organizacijo, ponovno zgradili procese, ponovno izdelali proizvode – vsekakor bomo naredili vse za preobrazbo,« je Peng izjavil v intervjuju za Financial Times.

Problematične globoke korenine

Evropa je za Huawei zunaj Kitajske največji trg, zato bi lahko nesoglasje med evropskimi državami, kar zadeva odnos do kitajskega magnata, povzročilo veliko težav. Z več kot 11.000 zaposlenimi in 18 razvojnimi centri v Evropi, pa tudi s sporazumi, ki jih je sklenil s številnimi evropskimi telekomunikacijskimi operaterji, je Huawei na stari celini pognal globoke korenine. Čeprav imajo Evropejci dovolj razlogov za to, da se ob prisotnosti netransparentne družbe s sumljivimi zvezami s kitajsko državo bojijo za kibernetsko varnost, bi jih morala toliko bolj plašiti možnost njenega propada.

Odločilni trenutek bo spomladi prihodnje leto, ko bodo velike države, kot je Nemčija, objavile razpis za licenco 5G. Medtem ko je bil Huawei še pred kratkim eden izmed najresnejših kandidatov, si je zdaj težko predstavljati, da se bo Evropa prepustila še večji odvisnosti od družbe, katere ime zdaj bremeni tako težka konotacija. Aretaciji dveh kanadskih državljanov, Michaela Kovriga in Michaela Spavorja, na Kitajskem, s čimer se Peking maščuje Kanadi, ki je na zahtevo ZDA aretirala Meng Wanzhou, ne vodita k ponovni vzpostavitvi zaupanja do Huaweia. Zdi se celo, da je ta družba v resnici preveč povezana s kitajskim varnostnim aparatom, zato je morda bolje, da z njo ne sklepajo dolgoročnega partnerstva.

Boj za prisotnost

Tovrstna razmišljanja držav so že prinesla korist vodilnim evropskim podjetjem. Japonski telekomunikacijski velikan Softbank namerava opremo Huaweia, vgrajeno v njegovo omrežje, zamenjati s tehnologijo 4G Nokie in Ericssona, in čeprav je predstavnik japonske družbe za tisk zatrdil, da o tem še ni bila sprejeta dokončna odločitev, se pritiski iz Washingtona povečujejo.

Kmalu bo odgovornost ameriških zaveznikov za kibernetsko varnost enakopravna z vprašanjem njihove udeležbe pri ohranjanju mehanizma tradicionalne varnosti, o kateri predsednik Donald Trump meni, da je ni dovolj. A Huawei ne bo zlahka izobesil bele zastave. Na evropskih tleh se bo boril za prisotnost, začetek razpisa za gradnjo omrežja 5G pa bo zanj odločilen izziv. Hkrati lahko pričakujemo, da bo kitajski velikan še bolj sistematično obdeloval obrobne države Evropske unije, saj je napovedal, da utegne svoj center iz Beograda preseliti v Zagreb in na Hrvaškem sodelovati pri digitalizaciji javne uprave in celotne družbe. Je to dobro za EU? Odgovor na to je v veliki meri odvisen od Evropejcev.