V nadaljevanju preberite: 

»Ohrani trezno glavo in se drži ob strani. Nikoli ne prevzemaj vodstva. Delaj velike stvari.«

Ko so Kitajci v četrtek zaznamovali 120. obletnico rojstva svojega pokojnega voditelja Deng Xiaopinga, niso imeli veliko citatov, s katerimi bi lahko okrasili spominske komentarje v časopisih ali oddaje, ki so mu jih posvetili na televiziji. Deng ni veliko govoril. »Če nimaš kaj povedati, ostani zaprtih ust …, namen sestankovanja ni v tem, da se veliko govori, temveč v tem, da se odpravijo problemi.« In tako je tudi delal. Mirno je poslušal, kaj govorijo drugi, vedno je ostajal na položaju drugega moža v državni hierarhiji in se ukvarjal z veliko preobrazbo Kitajske, preobrazbo, ki je spremenila ne le to državo, temveč ves svet.

Zakaj sem za najpomembnejši dogodek tega tedna izbrala Dengovo obletnico? Zato, ker je Kitajska znova na razpotju. Zato, ker je zdaj na razpotju tudi svet. Zato, ker na gospodarskem prizorišču pravkar poteka velika predstava državništva in voditeljstva, mene pa zanima, ali je tretje desetletje 21. stoletja zrelo ustvariti takšnega stratega, vojskovodjo, politika in vizionarja, kakršen je bil Deng.