V nadaljevanju preberite:

»Kaj je to mladost!« je marca 1988 sam sebi v brado pokomentiral Deng Xiaoping, ko je poslušal takratnega predsednika najvišjega zakonodajnega telesa Li Penga, ki je imel pred ljudskimi odposlanci dobri dve uri dolg govor. Li je bil takrat star 60 let in je bil »mlada sila« na kitajskem političnem prizorišču, na katerem so prevladovali Dengovi vrstniki. Deng je imel tedaj 83 let.

Ko se je prva samostojna novinarska konferenca ameriškega predsednika Joeja Bidna v minulih sedmih mesecih v četrtek zvečer spremenila v svojevrstno nevropsihiatrično testiranje moža, ki vodi najmočnejšo državo sveta, me je to spomnilo na obdobje gerontokracije na Kitajskem. Takrat se je zdelo, da je vladavina starih ljudi značilna za azijsko državo, v kateri je konfucijanski vrednostni sistem postavljal starost na zelo visoko mesto, komunistična dogma pa je vsem najvišjim partijskim voditeljem zagotavljala dosmrtni položaj na oblasti.