Po visoki lanski rasti še odlično januarsko zaposlovanje

S 467 tisoč novimi zaposlitvami v januarju je ameriške gospodarska slika kljub omikronu precej boljša od pričakovane. »2021 je bilo leto največjega ustvarjanja delovnih mest pod katerim koli predsednikom v zgodovini,« je zmagoslavno tvitnil demokratski predsednik Joe Biden z opozorilom na 6,6 milijona novih delovnih mesto po svojem prevzemu Bele hiše. ZDA so vrnile 87 odstotkov od 22 milijonov med pandemijo covida-19 izgubljenih delovnih mest.

Biden je upravičeno vesel, saj je še pred nekaj tedni obveljal za predsednika z najhitreje upadlo podporo prebivalstva v prvem letu na oblasti. Stopnja brezposelnosti se je sicer malo povečala na štiri odstotke, a tudi zato, ker se na trg delovne sile vrača več ljudi, kot pa so napovedovali. Prvemu demokratu bo morda šlo na roko hitro upadanje števila okuženih in hospitalizacij, pa čeprav še ne tudi smrtnih primerov.

Biden je že prej poudarjal, da je bila lanska rast s 5,7 odstotka, prilagojenega inflaciji, najvišja po vladanju predsednika Ronalda Reagana, ki je ZDA vrnil na pot dobre gospodarske rasti in zaposlovanja. Sedanja administracija upa, da bo centralna banka poskrbela tudi za visoko inflacijo, saj pri Fed za po marcu napovedujejo vrsto višanj obrestnih mer, z iztekanjem pandemije pa bodo Američani več denarja namenili dejavnostim in manj proizvodom.

Demokratski senator Joe Manchin je s kolegico Kyrsten Sinema preprečil še višje demokratske družbene izdatke. Foto Drew Angerer/Afp

Kritiki demokratskemu predsedniku priporočajo, naj se hvali, dokler se le more, saj bi zaradi gigantskih državnih finančnih spodbud v letu 2020, odločnih akcij Fed in končanja karanten bruto domači proizvod narasel pod katerem koli predsedniku. Reševalni paket lanskega marca, ki so ga sklenili sami demokrati, naj bi zapletel okrevanje in zaposlovanje in nekateri celo verjamejo, da bi bila rast brez vmešavanja demokratske Bele hiše in kongresa višja. Po teh ocenah bi se moral predsednik zahvaliti upornima demokratskima senatorjema Joeju Manchinu in Kyrsten Sinema, ki sta preprečila še veliko večjo vlogo države v družbi in gospodarstvu.