Po uvodni paniki je Ankara zajezila epidemijo

Epidemija novega koronavirusa je »vstopila« v Turčijo sorazmerno pozno, ko so se nekateri politiki že razglasili za nedotakljive. Toda ko se je število okužb strmo vzpenjalo, so se oblasti vendarle odločno odzvale. Unikatni zaščitni ukrepi – med drugim karantena ob koncih tedna, prepoved potovanj, osamitev vseh večjih mest, prepoved prostega gibanja starejših od 65 in mlajših od 20 let – so bili učinkoviti: Turčija je zajezila epidemijo. Zato bo s ponedeljkom močno sprostila javno življenje v državi.

»Zdaj lahko naredimo korake, ki so nujni za vstop v novo normalnost,« je včeraj po seji vladnega kabineta dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je v času pandemije – zanj skrajno nenavadno – skoraj obmolknil. »Turčija je zajezila izbruh epidemije ter smrti in je v položaju, ko se pred svetom kaže kot primer kolektivnega uspeha – vseh nas 83 milijonov,« je vzneseno dodal Erdoğan, sicer veliki avtor turške nove normalnosti, ki se je pred izbruhom pandemije po štirih letih zaostrovanja avtoritarne politike znašla v geostrateški zadregi (kaos v severni Siriji in intenzivna vloga v libijski državljanski vojni), v skrajno občutljivem in še vedno nevarno odprtem obmejnem migrantskem sporu z Grčijo in veliki gospodarski krizi (visoka inflacija in brezposelnost), ki jo je pandemija še poglobila (po podatkih agencije Fitch se bo grško gospodarstvo letos skrčilo za 3 odstotke).

Potem ko so v Turčiji 11. marca odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, je število okužb hitro naraščalo – hitreje kot na Kitajskem ali v Veliki Britaniji, denimo. Okužbe so kmalu potrdili v vseh 81 provincah. Ne le med ljudmi, tudi med strokovnjaki in v političnem vrhu je za kratek čas zavladal preplah, ki pa ni zamajal racionalne presoje. Val ukrepov, ki jih je – kar je za moderno Turčijo zelo nenavadno – narekovala zdravniška stroka, ne politika, je zajezil širjenje virusa, zaradi katerega je v Turčiji do včeraj po uradnih podatkih umrlo 4397 ljudi (161.000 okužb). Bolezni covid-19 je po mnenju nekaterih strokovnjakov podleglo nekoliko več ljudi (a ne bistveno več), saj v Turčiji v uradno statistiko žrtev novega koronavirusa štejejo le bolnike, ki so jih testirali, rezultati testov pa so bili pozitivni.

Mlado prebivalstvo, odličen zdravstveni sistem

Po mnenju turških epidemiologov naj bi k uspešni zajezitvi širjenja virusa poleg popolne karantene za najbolj občutljive starostne skupine najbolj pripomogli množično testiranje, sledenje okuženim, omejitev gibanja (vključno s policijsko uro), osamitev največjih urbanih središč … Kar 60 odstotkov okužb (smrtnost je 2,8-odstotna) je bilo v času pandemije zelo tihem Istanbulu, ki ima ob Ankari z naskokom najboljšo zdravstveno infrastrukturo. Ključno vlogo sta imela tudi zelo dober javni zdravstveni sistem ter podpora zasebnih bolnišnic, v katerih je bilo na voljo veliko postelj na intenzivni negi, in izkušeno zdravstveno osebje, ki se je popolnoma podredilo boju s pandemijo. Pomembno vlogo pri uspešni – za zdaj – turški zgodbi je imela tudi demografija: Turčija je mlada država, obenem ima zelo malo domov za starejše, kjer se je po Evropi virus najhitreje in najbolj usodno širil.

Ker so uspešno zajezile širjenje virusa, so turške oblasti sprejele odločitev, da bodo s ponedeljkom znova omogočile potovanja med mesti, odprli bodo tudi restavracije, kavarne, parke in športne objekte. Omejitev gibanja za starejše od 65 let bo še naprej veljala, svobodno se bodo lahko znova gibali devetnajstletniki in dvajsetletniki. Mlajši od 18 let bodo še naprej v karanteni. Ta konec tedna bo karantena – verjetno še zadnjič – veljala za 15 mest.