Po Rutteju prihaja Rutte

Nizozemski volivci se po enajstih letih še niso naveličali premiera Marka Rutteja in njegove Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD). Na prvih parlamentarnih volitvah v državi po letu 2017, ki so jih zaradi pandemije raztegnili na tri dni, so ji namreč spet namenili največji odstotek glasov, njenemu voditelju pa nov, že četrti mandat za oblikovanje vlade.

Desnosredinska VVD bo s 35 osvojenimi poslanskimi mandati – dvema več kot pred štirimi leti – še naprej največja stranka v 150-članskem spodnjem domu nizozemskega parlamenta, kjer ji bo sodeč po delnih izidih delalo družbo še šestnajst drugih strank, ki jim je uspelo preseči parlamentarni prag.



Medtem ko zmaga ljudske stranke nikoli ni bila pod vprašajem, je bila tekma za drugo in tretje mesto bistveno bolj odprta. Na koncu je v njej na presenečenje mnogih uspelo prevladati socialnoliberalni in izrazito proevropski stranki Demokrati 66 (D66), pod vodstvom Sigrid Kaag, sicer ministrice za mednarodno trgovino in razvojno sodelovanje v dosedanji Ruttejevi vladi. D66 je z osvojenimi 24 poslanskimi mandati z mesta druge največje stranke izrinila skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki bo v tweede kamer odslej imela 17 poslancev.

Pogajanja ne bodo lahka

Kljub slabi volilni predstavi PVV, je delež odkrito evroskeptičnih strank v parlamentu na tokratnih volitvah celo nekoliko zrasel. Forum za demokracijo (FvD) Thierryja Baudeta je, denimo, početveril število poslanskih mandatov iz dveh na osem. V parlament je z osvojenimi štirimi mandati prvič uspelo vstopiti tudi stranki Pravi odgovor 2021 (Ja21), ki sta jo ustanovila dva nekdanja člana FvD.



Do 26. marca naj bi bili znani končni izidi volitev. Takrat se bodo lahko začela tudi pogajanja o oblikovanju nove koalicije. VVD, D66 in krščanski demokrati (15 sedežev) sodeč po delnih izidih nimajo dovolj mandatov, da oblikujejo večinsko vlado, zato bodo morali vanjo povabiti še vsaj eno od manjših strank. Kljub temu, da se Nizozemski obeta tako rekoč ista vlada, kot jo je imela zadnja štiri leta, koalicijska pogajanja po mnenju analitikov ne bodo nujno lahka. Neznanko predstavljajo zlasti krščanski demokrati, ki so bili na volitvah edina koalicijska stranka, ki se je odrezala slabše kot leta 2017.