Po povečanju uvoza orožja Slovenija na čelu Evrope

Evropske države so v zadnjih štirih letih, sodeč po najnovejšem poročilu Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (Sipri), podvojile uvoz orožja v primerjavi z drugo polovico prejšnjega desetletja. Na vrh seznama držav, kjer je bil zabeležen največji porast, sta se zavihtela Luksemburg (9200 odstotkov) in Ukrajina (+6633%), na tretjem mestu pa se je znašla Slovenija, ki je med letoma 2019 in 2023 po izračunih inštituta zabeležila kar 3300-odstotno povečanje uvoza orožja v primerjavi z obdobjem 2014–2018.

Slovenija je po rasti uvoza prehitela vse sosednje države in tudi tiste, ki mejijo na Ukrajino oziroma Rusijo. Tik za njo se je uvrstila Češka (+3124 odstotkov), v prvi deseterici držav pa so se znašle še Bolgarija (+920), Kosovo (+833), Nizozemska (+751), Madžarska (+747), Srbija (+584) in Litva (+489). Skupno se je uvoz orožja na staro celino v obdobju zadnjih petih let podvojil, kar je mogoče interpretirati predvsem kot posledico vojne v Ukrajini in skrbi pred njenim širjenjem v druge dele Evrope.

Vsaka nabava pomeni opazno razliko

»Dolgoročno gledano je obseg slovenskega uvoza v zadnjih petih letih še vedno bistveno nižji kot v obdobju 2009–2013. Zdi pa se dramatično večji kot v obdobju 2014–2018, zgolj zato, ker Slovenija v teh letih ni kupila ali prejela skoraj nobenega večjega orožja. Relativno majhen obseg večjega uvoza orožja v Slovenijo vsekakor pomeni, da vsaka nabava orožja, torej transportnega letala C-27J Spartan in lahkih oklepnih vozil L-ATV (LKOV 4x4), pomeni opazno razliko,« je velik odmik Slovenije od evropskega povprečja za Delo komentirala Katarina Đokić, raziskovalka pri inštitutu Sipri.

Sogovornica pričakuje, da bo glede na zadnja naročila pomembnejšega orožja, kot so še eno letalo Spartan, lahki transportni helikopterji iz Italije in sistem protizračne obrambe iz Nemčije, uvoz orožja v Slovenijo v prihodnjih letih še naraščal. »To vsekakor kaže na spremembo nacionalne varnostne politike v smeri krepitve oborožitve,« je še pojasnila Katarina Đokić.

Vpliv vojne v Ukrajini

Avtorji študije ohranjanje trenutnega trenda pričakujejo tudi drugod po Evropi. »Ker je naročeno veliko orožja visoke vrednosti – vključno s skoraj 800 bojnimi letali in bojnimi helikopterji –, bo evropski uvoz orožja verjetno ostal na visoki ravni,« je ob izidu poročila poudaril Pieter Wezeman, višji raziskovalec pri programu za prenos orožja Sipri. »V zadnjih dveh letih smo bili priča tudi veliko večjemu povpraševanju po sistemih zračne obrambe v Evropi, ki ga je spodbudila ruska raketna kampanja proti Ukrajini.«

Žrtev ruske agresije je po februarju 2022 prejela večje pošiljke orožja od vsaj 30 držav, zaradi česar je postala četrta največja uvoznica orožja na svetu. Uvoz orožja v Rusijo se je v obdobju 2019–2023 po drugi strani zmanjšal za 54 odstotkov v primerjavi z drugo polovico prejšnjega desetletja.

Vojna je negativno vplivala tudi na izvoz orožja iz Rusije, saj je ta upadel za več kot polovico. Rusija je posledično na seznamu največjih izvoznic orožja z drugega zdrsnila na tretje mesto, tik za ZDA in Francijo.

Evropa največ kupuje od ZDA

Francija je v analiziranem obdobju svoj izvoz povečala za več kot polovico. Med evropskimi državami sta se še bolje odrezali Italija (+86 odstotkov) in Poljska (+1138), medtem ko je delež Nemčije (–14 odstotkov), Združenega kraljestva (–14) in Španije (–3,3) v svetovni trgovini z orožjem upadel.

ZDA so v istem obdobju v svet izvozile za 17 odstotkov več orožja. Večje orožarske posle so sklenile s kar 107 različnimi državami, bile so tudi največji izvoznik v Evropo. »Številni dejavniki oblikujejo odločitve evropskih članic Nata o uvozu iz ZDA, poleg bolj tehničnih, vojaških in stroškovnih vprašanj je tu še ohranjanje čezatlantskih odnosov. Če se čezatlantski odnosi v prihodnjih letih spremenijo, se lahko spremenijo tudi politike nabave orožja evropskih držav,« je pojasnil Dan Smith, direktor inštituta Sipri.