Po podnebni konferenci kritični do Savdske Arabije

Bonn - V Bonnu se je zaključila 10-dnevna podnebna konferenca, na kateri so predstavniki držav skušali zbližati stališča o tem, kako doseči cilje pariškega sporazuma. Večjega napredka ni bilo, nevladne organizacije pa so kritične predvsem do Savdske Arabije, ki je - ob občasni pomoči ZDA - izpodbijala znanstvene osnove za podnebno ukrepanje.

Savdska Arabija je v Bonnu pod vprašaj večkrat postavila dokaze o segrevanju planeta, pri tem pa naletela tudi na nekaj podpore drugih držav. »Savdska Arabija, ZDA in Iran so vzpostavile škandalozno zavezništvo držav, ki zanikajo podnebno znanost,« je za nemško tiskovno agencijo dpa danes izpostavil Martin Kaiser iz nevladne organizacije Greenpeace.

Ogrožene male otoške države

Države so bile kritične do poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki opisuje razliko med globalnim segrevanjem za 1,5 stopinje Celzija in za dve stopinji Celzija. Gre za vprašanje preživetja številnih ranljivih držav, vključno z malimi otoškimi državami.



»To poročilo medvladnega panela je v svojem sporočilu tako nedvoumno, da je vsako ugovarjanje zgolj neodgovorna ignoranca,« je dejal Kaiser. Vendar pa so države na končnem plenarnem zasedanju sprejele besedilo, ki sicer izpostavlja priznanje znanstveni skupnosti za pripravo poročila, a ne predvideva njegove formalne obravnave v nadaljevanju pogajanj, navaja spletni portal Climate Change News.



»Savdska Arabija je glavna akterka napadov na znanost, v nekaterih vidikih pa so ji na pomoč priskočile tudi ZDA,« se je strinjal strokovnjak za podnebne spremembe organizacije Oxfam Jan Kowalzig. Tudi Michael Schäfer iz WWF je bil ogorčen na postavljanjem znanstvenih ugotovitev pod vprašaj: »Neodgovorno je, da si še vedno zatiskamo oči pred dejstvi.«

Priprava na podnebno konferenco v Čilu

Nič kaj veliko napredka niso pogajalci dosegli pri tako imenovanih tržnih mehanizmih za doseganje ciljev pariškega sporazuma. Gre za mehanizme, ki državam omogočajo izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpustov v drugih državah, s tem pa zmanjšajo svoje podnebne obveznosti. Obstaja namreč bojazen, da se bo vsaka investicija štela dvojno: v državi, kjer je bila izvedena, in v državi, iz katere je prišel denar zanjo.



Kowalzig je pojasnil, da je predvsem revnejšim državam tukaj v interesu pravila oblikovati čim bolj ohlapno. Na drugi strani pa je Kaiser poudaril, da je problematično razmišljanje razvitih držav, da lahko namesto takojšnjega ukrepanja v smeri zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov zgolj vlagajo sredstva v solarne elektrarne v tujini.

Cilj zasedanja v Bonnu je bil pripraviti se na podnebno konferenco v Čilu, ki bo potekala decembra. Konferenco so spremljale izredno visoke temperature, saj je Nemčija doživela pravi vročinski val. »To ni nekaj, kar se zgodi na vsakih sto let, to sedaj že izkušamo,« je dejala okoljska ministrica Čila Carolina Schmidt, ki bo predsedovala decembrski podnebni konferenci.

Čilencem zelo nagaja vreme

 
»V Čilu že skoraj deset let trpimo zaradi suhega vremena. To prizadene 70 odstotkov našega prebivalstva. Vidimo, da bo voda kmalu zelo pomembna tema v celotnem svetu,« je dodala.



Boj proti podnebnim spremembam pa ni le naloga vlad, je spomnila Schmidtova. »Vsak se mora spremeniti. In mislim, da so številni ljudje sedaj na to tudi pripravljeni, saj vidijo, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo življenje,« je izpostavila ob koncu zasedanja.