Po Nursultanu Nursultan

Včeraj je dosedanji predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev prisegel kot novi vršilec dolžnosti predsednika Kazahstana. Parlament je prestolnico države iz Astane preimenoval v Nursultan, kar je ime dosedanjega dolgoletnega voditelja te srednjeazijske države Nazarbajeva, ki se kot dosmrtni »prvi predsednik Republike Kazahstan – elbasi« še ne poslavlja od oblasti.

Skoraj 30 let je bil uradno na čelu Kazahstana 78-letni Nursultan Nazarbajev, ki je junija 1989 prevzel položaj prvega sekretarja centralnega komiteja komunistične partije takrat še socialistične republike v okviru Sovjetske zveze. Predsednik države je postal, še preden je ta postala samostojna, pred dvanajstimi leti pa so spremenili ustavo tako, da je kot prvi predsednik neodvisne države dobil pravico, da zanj ne velja omejitev števila mandatov. Če bi nastopil na volitvah prihodnje leto, bi najbrž ponovil uspehe z zadnjih predsedniških volitev, ko so zanj glasovali skoraj vsi volivci: leta 2011 95,55, štiri leta pozneje pa 97,75 odstotka.

Kazahstanski Tito

Ponovne kandidature pravzaprav ne potrebuje, saj sta mu ustavna zakona o pooblastilih prvega predsednika države podelila status nekakšnega kazahstanskega Tita. Po teh zakonih ima Nazarbajev do konca življenja pravico do neposrednega nagovarjanja ljudstva ter dajanja »predlogov« vladi, parlamentu in državnim organom, ki jih morajo ti obvezno upoštevati.

Poleg tega je dosmrtni predsednik sveta za nacionalno varnost in skupščine narodov Kazahstana, ki politično predstavlja vse nacionalnosti v državi, hkrati pa dosmrtni član ustavnega sveta. Kazahstanski politolog Dosim Satpajev je za ruski časnik Kommersant povedal, da Nazarbajevu »dosmrtni položaj predsednika sveta za nacionalno varnost omogoča nadzor nad vsemi ključnimi strategijami: notranjo in zunanjo politiko ter gospodarsko usmeritvijo, hkrati ima popoln nadzor nad državnimi strukturami«.



V azijskem delu nekdanje Sovjetske zveze Kazahstan ni izjema, kar zadeva dosmrtne trdoroke voditelje. A primer Uzbekistana, kjer so pred tremi leti po smrti njihovega dosmrtnega voditelja Islama Karimova prišli na oblast politiki, ki so njegovo najstarejšo hčer spravili v zapor, druga pa je izgubila svoj donosni posel, je izučil voditelje v tej regiji, da morajo poskrbeti tudi za to, kaj se bo po njihovi smrti zgodilo s potomci.

Člani družine Nazarbajev so nedotakljivi

Kazahstanski zakoni tako niso ubranili pred vsako kritiko le Nazarbajeva – ne le žaljenje, temveč že zgolj nasprotovanje delovanju »prvega predsednika« je kaznivo dejanje –, ampak so zaščitili tudi člane njegove družine, ki je nedotakljiva, prepovedano je celo preiskovanje njihovega premoženja ali uradno »vtikanje« v njihovo zasebnost. Da družina Nazarbajeva ne izginja s političnega prizorišča, je potrdilo včerajšnje glasovanje v zgornjem domu parlamenta. Ker je njihov dosedanji predsednik postal novi predsednik države, so za njegovo naslednico soglasno izvolili Nazarbajevo najstarejšo hčer, 55-letno Darigo.

V trajno zahvalo za njegovo dolgoletno vodenje države so včeraj v parlamentu na predlog novega formalnega predsednika države, nekdanjega premiera in zunanjega ministra Tokajeva prestolnico Astana preimenovali v Nursultan. Novi predsednik Tokajev, ki bo »vodil« državo do predsedniških volitev prihodnje leto, je poleg tega predlagal, da je treba v prestolnici postaviti ogromen spomenik prvemu predsedniku države in v vseh mestih glavne ulice poimenovati po njem.