Imenovanje
Macarene Santelices na čelo ministrstva za ženske in enakost spolov je razburilo čilske feministične aktiviste. Konservativna političarka, pranečakinja nekdanjega avtoritarnega voditelja
Augusta Pinocheta, ki je v preteklosti pohvalila »dobro plat« vojaške diktature, je neprimerna izbira, so prepričani, ministrico pa pod okriljem slogana »Nimamo ministrice« zavračajo tudi na družbenih omrežjih.
Macarena Santalices, nekdanja novinarka in županja manjšega mesta Olmué severozahodno od prestolnice, prihaja iz koalicijske stranke Neodvisna demokratska zveza (UDI), ustanovljene pred referendumom leta 1988, ko so čilski volivci odločali o tem, ali naj Pinochet ostane na oblasti. Bolj kot to, da je sorodnica nekdanjega diktatorja, je del čilske javnosti zgrožen zaradi njenega odnosa do diktature – medtem ko je bilo med letoma 1973 in 1990 v Čilu ubitih več kot 3000 ljudi, 40.000 ljudi pa je bilo zaprtih oziroma mučenih, je nekdanja novinarka kršitvam človekovih pravic navkljub pohvalila »dobro plat« diktature: gospodarski razvoj. V času županovanja je bila na twitterju prav tako nestrpna do priseljencev.
Da je 42-letna Macarena Santelices nesprejemljiva izbira za ministrico za ženske in enakost spolov, so med drugim prepričani v feminističnem kolektivu Las Tesis (skupina je postala svetovno znana zaradi pesmi s koreografijo »Posiljevalec na tvoji poti«, ki državo obtožuje odgovornosti za nasilje nad ženskami). Resorja ne more voditi »zelo konservativna ženska z radikalne desnice, ki je v javnosti podprla diktaturo,« so menili v kolektivu, v združenju Plurinacionalni feministični zbor (
Asamblea Feminista Plurinacional) pa so imenovanje ministrice označili za »provokacijo feminističnega gibanja«. Želijo si, da na čelo ministrstva stopi oseba, ki bo zmožna zagovarjati enakost spolov, navaja portal
Lationoamérica piensa.
Nikaragovske feministke med izvajanjem pesmi »Posiljevalec na tvoji poti« FOTO: Inti Ocon/AFP
Obtežbe o (so)odgovornosti za nasilje odnesle nekdanjo ministrico
Macarena Santalices je vodenje resorja za enakost spolov v Čilu prevzela po tem, ko je pred dvema mesecema, nekaj dni po množičnih manifestacijah zagovornikov enakosti spolov ob 8. marcu, odstopila nekdanja ministrica
Isabel Plá zaradi očitkov o (so)odgovornosti za spolne zlorabe, ki so jih
v času množičnih protivladnih protestov zagrešili organi pregona. Spomnimo, jesenski protivladnih protesti so v Čilu zahtevali devetindvajset življenj, več kot dva tisoč ljudi je bilo ranjenih, po družbenih omrežjih pa so krožile fotografije oseb, ki so jih gumijasti naboji pripadnikov varnostnih sil ranili v oko.
Komentarji