V nadaljevanju preberite:

Voditelji Komunistične partije Kitajske (KPK) se dobro spomnijo, kako se je rodila njihova partija. Skupina mladih intelektualcev, ki so se v času, ko so študirali na Japonskem, v Franciji in Nemčiji, navdušili nad socialističnimi idejami, se je med seboj povezala, in tako je bila leta 1921 ustanovljena KPK, ki je čez 28 let zmagala v državljanski vojni s Kvomintangom (nacionalistična stranka) ter ustanovila komunistično republiko.

Vedo tudi to, da je v začetku 20. stoletja kitajsko cesarstvo strmoglavila skupina intelektualcev, ki so republikanske ideje prinesli iz tujine. Zato zdaj počnejo vse, kar je v njihovi moči, da se ne bi nikjer na svetu, kjer študirajo ali delajo mladi Kitajci, znova vzpostavila ­organizacija, ki bi si od zunaj prizadevala za spremembo kitajskega partijskega sistema. To je kratek odgovor na vprašanje, zakaj je ­Kitajska odprla policijske postaje v več kot 50 državah po svetu, kaj te postaje tam počnejo in ali je sploh zakonito njihovo delovanje na tujih tleh.